Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za duševne motnje v mladosti

Posebej izpostavljena skupina so dekleta, kjer je tveganje za razvoj simptomov celo do 70 % večje kot pri fantih.

V tem kritičnem obdobju je telesna aktivnost izjemno pomemben zaščitni dejavnik. Španske raziskave, izvedene na več kot 10.000 mladostnikih, potrjujejo, da so neaktivni mladi občutno bolj izpostavljeni simptomom depresije in tesnobe. Aktivni mladostniki pa imajo med 20 in 30 odstotkov manjšo verjetnost za pojav teh simptomov.

Pozitivni učinki športa so še izrazitejši pri tistih, ki trenirajo redno in tekmujejo. Mladostniki, ki športu posvečajo več ur tedensko in dosegajo tekmovalni nivo, poročajo o boljšem razpoloženju, večji samozavesti in nižji ravni tesnobe. Pomembna ni le izbira športa, temveč predvsem kontinuiteta, predanost in ustrezno okolje, v katerem se mladi počutijo varne in podprte.

Vendar se več kot 80 odstotkov mladih po svetu ne giblje dovolj. Podatki kažejo, da med 11. in 17. letom večina ne doseže priporočene ene ure zmerne ali intenzivne telesne dejavnosti dnevno. Ob prehodu v srednjo šolo telesna dejavnost še dodatno upade.

Najstnice so še posebej ranljive – ne le zaradi bioloških, ampak tudi zaradi družbenih pritiskov, medvrstniškega nasilja in vpliva družbenih omrežij. Pogosteje jih muči nezadovoljstvo z lastnim telesom in zadržujejo negativna čustva, kar lahko vodi v dolgotrajne duševne težave. Zato je nujno okrepiti dostop do športa in prijaznih vadbenih okolij za dekleta.

Raziskave kažejo tudi, da redna telesna dejavnost v otroštvu in mladostništvu prinaša dolgoročne koristi za duševno in telesno zdravje. Zato je vloga družin, šol, trenerjev in lokalnih skupnosti ključna pri spodbujanju gibanja med mladimi.

Zdrave navade, kot so izogibanje drogam, alkoholu in tobaku ter aktivno preživljanje prostega časa, lahko pomembno prispevajo k duševni stabilnosti. Telesna dejavnost se vse bolj potrjuje kot temelj preventive v mladosti – ne le za telo, temveč tudi za um.