Nočno potenje lahko sproži tudi tesnoba, ne le bolezen

Zdravnica Laura Maffei pojasnjuje, da stres in tesnoba aktivirata hipotalamusno-hipofizno-nadledvično os, kar vodi v izločanje kortizola in drugih stresnih hormonov. Ti sprožijo delovanje simpatičnega živčnega sistema, ki pospeši srčni utrip, zviša telesno temperaturo in sproži potenje, kot bi šlo za resnično nevarnost, čeprav je vzrok čustven.

Nevrologinja Stella Maris Valiensi opozarja, da so poleg tesnobe lahko vzroki tudi hormonske spremembe, še posebej v perimenopavzi, različne bolezni, vročina, okoljski dejavniki in stranski učinki zdravil, predvsem antidepresivov. Pomembno vlogo igrajo tudi nočne more in motnje spanja, ki spremljajo posttravmatsko stresno motnjo.

Pojav nočnega potenja je pogost pri ljudeh, ki doživljajo večje spremembe ali obremenitve, kot so izguba službe, težave v odnosih, smrt v družini ali druge življenjske prelomnice. Povezava med nespečnostjo in tesnobo je dvosmerna – ena krepi drugo, kar vodi v začaran krog slabega spanca in psihične napetosti.

Strokovnjaki priporočajo več ukrepov za ublažitev težav. Pomembno je ustvariti prijetno spalno okolje z naravnimi materiali, se izogibati težkim obrokom pred spanjem, redno telovaditi, omejiti uživanje kofeina in alkohola ter vzdrževati enoten ritem spanja. Med učinkovitimi tehnikami za umirjanje telesa so globoko dihanje, meditacija, joga in čuječnost. V hujših primerih svetujejo tudi psihoterapijo ali zdravniško obravnavo.

Raziskave kažejo, da lahko zavestno dihanje pomaga ženskam v menopavzi zmanjšati pogostost in intenzivnost vročinskih oblivov in nočnega potenja, kar pomeni, da ima lahko tudi pri tesnobi pomemben terapevtski učinek.

Čeprav nočno potenje pogosto ni znak nevarnosti, je po mnenju strokovnjakov pomembno, da ga ne prezremo – še posebej, če se pojavlja pogosto in vpliva na kakovost spanja. Individualna obravnava, ki upošteva tako telesne kot duševne dejavnike, je ključ do učinkovite rešitve.