Ob izgorelosti in dolgotrajnem stresu je smiselno poiskati pomoč

Na novomeški enoti inštituta so zapisali, da je izgorelost pogosto posledica dolgotrajnih obremenitev in zahtevnih življenjskih pogojev, vendar na to vpliva tudi posameznikov notranji svet. Pojasnjujejo, da prepričanja, kot so nujnost popolnosti, stalna razpoložljivost in želja po preseganju drugih, pomembno prispevajo k izgorelosti. Ob tem opozarjajo, da mora biti počitek enakovreden del vsake aktivnosti in da si ga posameznik lahko privošči brez slabe vesti.

Velik vpliv imajo tudi odnosi, v katerih se človek počuti prisiljenega nenehno ugajati, prilagajati ali skrivati svoja čustva. Nepristni stiki, pretirano ukvarjanje s športom brez občutka sprostitve in nejasne meje med delom in počitkom so lahko dodatni sprožilci izgorelosti.

Na inštitutu svetujejo, da posamezniki usmerijo pozornost v tiste stvari, na katere lahko vplivajo, in se ne izčrpavajo z analizo okoliščin, ki jih ne morejo spremeniti. Ključno je postavljanje jasnih meja in sposobnost reči "ne", s čimer lahko preprečimo preobremenjenost. Prav tako priporočajo, da se ljudje manj primerjajo z drugimi in raje sledijo svojemu lastnemu napredku.

Obvladovanje obveznosti skozi načrtovanje in sprotno izvajanje nalog prinaša občutek nadzora. Prevelika ambicioznost ali prenizko zastavljeni cilji pa lahko povzročita občutek nezadostnosti, zato je koristno, da so cilji realno postavljeni. Priporočajo tudi, da si posameznik vzame čas zase in se obdaja z ljudmi, ob katerih se počuti sprejetega.

Če občutek stiske postaja vse močnejši in vpliva na delovanje v vsakodnevnem življenju, strokovnjaki svetujejo, da se posameznik obrne po pomoč. Strokovna podpora je v takih primerih ključna za okrevanje in ponovno vzpostavitev ravnovesja.