Govorjenje s samim s seboj pomaga k boljšemu razmišljanju in spominu

Psihologi pojasnjujejo, da glasno izražanje misli pomaga usmerjati pozornost in pospešuje mentalne procese. V eksperimentu, ki sta ga izvedla psihologa Gary Lupyan in Daniel Swingley, so udeleženci hitreje našli iskane predmete, če so jih med iskanjem izgovarjali na glas. Jezik v tem primeru deluje kot orodje za filtriranje nepomembnih dražljajev in omogoča hitrejšo zaznavo informacij.

Poleg tega samogovor olajša sprejemanje odločitev, še posebej v stresnih situacijah. Z glasnim oblikovanjem stavkov oseba lažje strukturira svoje misli in pretehta različne možnosti. Gre za proces, ki spodbuja mentalno jasnost in večjo zbranost pri zapletenih nalogah.

Psihologija je tudi ugotovila, da se ta navada razvije že v otroštvu. Otroci pogosto govorijo sami s seboj, ko se učijo novih veščin ali se soočajo z nalogami, kar jim pomaga pri razumevanju in koordinaciji. Ta razvojni korak je naraven in spodbuja kognitivni napredek.

Psihoterapevtka Anne Wilson meni, da je samogovor način, kako človek ostane povezan s sabo in s svojimi občutki. Po njenih besedah gre za notranji dialog, ki nas spodbuja k samospoznavanju in boljšemu razumevanju čustev.

Strokovnjaki poudarjajo, da samogovor nima negativnih posledic, dokler se pojavlja ločeno od drugih znakov duševnih motenj. V nasprotnem primeru bi bilo potrebno dodatno klinično ovrednotenje. A v vsakdanjih okoliščinah gre za strategijo, ki lahko pomaga posamezniku ohranjati duševno ravnovesje in izboljšati učinkovitost pri vsakodnevnih opravilih.

Najnovejše raziskave tako odpravljajo stare predstave in stigmo, povezano z govorjenjem sam s seboj, ter potrjujejo, da ima ta navada pomembno vlogo pri podpori duševnega zdravja in kognitivnih sposobnosti.