Raziskava razkriva skrivnost super starostnikov in njihovih možganov
Ali je mogoče starati se in hkrati ohraniti bister um? Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci z Univerze v Edinburgu, je prinesla pomembna spoznanja o tem, zakaj možgani nekaterih ljudi starajo počasneje.
Številne ljudi, ki si želijo ohraniti zdravo in aktivno življenje v poznih letih, pa tudi znanstvenike, že dolgo zanima vprašanje, ali je možno možgane obvarovati pred starostnim propadanjem. Rezultati te obsežne raziskave kažejo, da proces staranja možganov ni neizogiben in da lahko življenjski slog pomembno vpliva na naše kognitivno zdravje.
V raziskavi, ki temelji na dolgoročnih škotskih študijah, imenovanih Lothian Birth Cohorts, so raziskovalci ugotovili, da so dejavniki, kot so redna telesna aktivnost, izogibanje tobaku, učenje novih jezikov in igranje glasbil, lahko ključni pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti. Glede na rezultate raziskave, objavljene v reviji Genomic Psychiatry, približno polovica razlik v staranju možganov izhaja iz otroštva, medtem ko kasnejše življenjske odločitve igrajo prav tako pomembno vlogo. Vodja raziskave Simon Cox je ob tej priložnosti poudaril, da dejavniki, kot so telesna aktivnost, nizka telesna teža, nizek krvni tlak ter glasbene in jezikovne aktivnosti, pozitivno vplivajo na možgane.
Cox je poudaril, da gre za koncept "minimalnih dobičkov brez čudežnega zdravila," pri čemer majhne, a številne spremembe življenjskega sloga prispevajo k boljšemu kognitivnemu zdravju. Te prilagoditve skupaj pojasnijo približno 20 odstotkov razlik v kognitivnem upadu med 70. in 82. letom starosti, kar pomeni, da je velik del zdravja naših možganov v poznih letih odvisen od načinov, kako živimo skozi vse življenje.
Raziskava temelji na podatkih dveh starostnih skupin, rojenih leta 1921 in 1936. Obe skupini sta pri enajstih letih opravili kognitivni test, nato pa so bile njihove miselne sposobnosti redno preverjane, pri starosti 73 let pa so opravili še slikanje možganov z magnetno resonanco. Rezultati posnetkov 73-letnikov so pokazali, da so možgani nekaterih udeležencev ohranili zdrav videz, kot bi pripadali 30- ali 40-letnikom. Te posameznike Cox imenuje "kognitivni super starostniki", saj so njihovi spomini in miselne sposobnosti ostali primerljivi z mlajšimi posamezniki.
Po drugi strani so možgani nekaterih drugih udeležencev študije kazali znake krčenja in poškodbe bele možganovine, kar lahko vodi v umski upad in demenco. Bela možganovina, ki omogoča komunikacijo med različnimi deli možganov, je sestavljena iz mreže živčnih vlaken. Njene poškodbe upočasnjujejo obdelavo informacij in lahko znatno vplivajo na kognitivne funkcije.
Kljub nekaterim tveganjem je Cox optimističen. Kot pravi, je mogoče ohraniti zdrave možgane v visoki starosti, če ohranjamo aktiven življenjski slog. Telesna in miselna dejavnost, nizki dejavniki tveganja ter življenjski slog, ki vključuje učenje in ustvarjanje, so pomembni za zdravje možganov, ne glede na starost.
Raziskava prinaša koristna spoznanja o skrbi za zdravje možganov, vendar se te informacije ne smejo uporabljati kot nadomestilo za strokovno zdravstveno svetovanje.
