Kaspijsko morje izginja pod vplivom podnebnih sprememb in človeških dejavnosti

Na obali blizu Bakuja, prestolnice Azerbajdžana, zapuščene gugalnice na nekoč živahni plaži pričajo o resnosti situacije. V zadnjih dveh desetletjih se je obala umaknila za skoraj 200 metrov, kar simbolizira širšo krizo, ki grozi petim državam, ki obkrožajo Kaspijsko morje.

Gladina Kaspijskega morja neprekinjeno pada od leta 1996, proces pa se je po letu 2006 še pospešil. Glavni vzrok za ta pojav so podnebne spremembe. Povečanje povprečne temperature zraka spodbuja hitrejše izhlapevanje vode, medtem ko spremembe v vetrovih in zmanjšan dotok vode iz ključnih rek, kot je Volga, dodatno prispevajo k problemu. Volga sama predstavlja 80 odstotkov dotoka v Kaspijsko morje, a je njena količina vode pod pritiskom zaradi obsežnega namakanja, rasti prebivalstva in gradnje jezov, ki omejujejo njen naravni pretok.

Človeške dejavnosti, kot so vrtanje in črpanje nafte ter plina, dodatno poslabšujejo stanje. Nahajališča fosilnih goriv pod morsko gladino so ključna gospodarska sila regije, a njihovo izkoriščanje povečuje onesnaženje in spodbuja podnebne spremembe.

Upadanje gladine že zdaj močno vpliva na ekosisteme in lokalne skupnosti. Ribištvo, ki je stoletja zagotavljalo hrano in preživetje prebivalcem, propada, saj se količina rib zmanjšuje zaradi slane vode in krčenja morskih habitatov. Ogrožene so tudi živalske vrste, kot je kaspijski tjulenj, ki se sooča z možnostjo izumrtja.

Prebivalci obalnih območij se soočajo z uničujočimi spremembami. Infrastrukturo, kot so pristanišča, je treba premikati, da ostane uporabna, plitvejša voda pa otežuje ladijski promet in povečuje stroške transporta. Nekateri prebivalci so že prisiljeni zapuščati svoje domove zaradi neugodnih življenjskih razmer.

Na nedavnem podnebnem srečanju v Bakuju so se države, ki si delijo Kaspijsko morje – Azerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija in Turkmenistan – zavezale k sodelovanju pri ohranjanju njegovih virov. Čeprav so dogovori o prilagoditvenih ukrepih pomemben korak, strokovnjaki opozarjajo, da brez zmanjšanja emisij toplogrednih plinov prilagoditev ne bo dovolj.

Namestnica ministra za ekologijo Azerbajdžana Umayra Taghiyeva je poudarila, da je onesnaževanje globalni problem. "Podnebni sistemi ne poznajo meja," je dejala in opozorila, da vplivi podnebnih sprememb v eni regiji vplivajo na celoten planet.

Čeprav mednarodna prizadevanja ponujajo upanje, ostaja prihodnost Kaspijskega morja negotova. Brez odločnih globalnih ukrepov za zmanjšanje emisij in omejitev človeškega vpliva bi lahko milijoni ljudi, ki živijo ob morju, ostali brez vira preživetja in se soočili z množičnimi selitvami. Vprašanje ni več, ali bo Kaspijsko morje izgubljeno, temveč kako hitro in s kakšnimi posledicami.