Motnje spanja med menopavzo: kaj se dogaja in kako ukrepati

Estrogen, ki uravnava telesno temperaturo in cirkadiani ritem, ob upadu povzroča nočno potenje in motnje pri uspavanju. Progesteron, naravno pomirjevalo, vpliva na globok spanec, medtem ko pomanjkanje testosterona prinaša dodatno utrujenost. Upad melatonina zmanjšuje signal telesu, kdaj naj spi, povečanje stresnega hormona kortizola pa dodatno moti spalni cikel.

Med pogostejšimi simptomi so nespečnost, nočno potenje, nemiren spanec, apneja in spremembe razpoloženja. Ti znaki se lahko pojavijo že v perimenopavzi – tudi do deset let pred dejansko menopavzo – in se nadaljujejo v postmenopavzalno obdobje.

Zdravljenje združuje več pristopov. Dokazano učinkovita je kognitivno-vedenjska terapija za nespečnost (CBT-I), ki preoblikuje spalne navade in miselne vzorce. Hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) lahko pod zdravniškim nadzorom pomaga pri simptomih, povezanih z upadom estrogena in progesterona. Uporabni so tudi SSRI antidepresivi, gabapentin ter naravni dodatki, kot so melatonin, magnezij in zelišča.

Pomembno vlogo imajo tudi vsakodnevne navade. Urejena spalna rutina, izogibanje kofeinu in zaslonom, zmerna telesna dejavnost, hlajenje spalnega prostora ter sprostitvene tehnike, kot je globoko dihanje, lahko pomagajo pri boljšem počitku. Tudi redna spolna aktivnost prispeva k sproščanju in boljši kakovosti spanca.

Strokovnjaki poudarjajo pomen ozaveščenosti in pravočasnega ukrepanja, saj motnje spanja niso le simptom menopavze, temveč lahko dolgoročno vplivajo na telesno in duševno zdravje. Prilagojen pristop, ki vključuje medicinsko pomoč in spremembo življenjskega sloga, je po njihovem mnenju ključen za kakovostno življenje v vseh fazah menopavze.