Unicef ob svetovnem dnevu boja proti revščini opozarja na stiske otrok

Revščina vpliva na duševno zdravje, medosebne odnose, slabši učni uspeh in kasneje v življenju težji vstop na trg dela. Dlje kot so otroci ujeti v začaranem krogu revščine, težje iz njega izstopijo, so zapisali.

V desetletju po finančni krizi je Slovenija uvedla ukrepe za spopadanje z revščino med zaposlenimi, prav tako pa je začela spodbujati dostojno delo. Ukrepi, povezani z minimalno plačo, so prispevali k temu, da smo znotraj EU eni najbolj uspešnih pri zmanjševanju stopnje tveganja revščine, materialne prikrajšanosti in socialne izključenosti. Do leta 2018 je minimalna plača v Sloveniji postala tretja najvišja v primerjavi s povprečno plačo, višja je bila le še v Franciji in na Portugalskem.

Revščina otrok se je v zadnjem desetletju zmanjšala za tretjino oz. 31,4 odstotka. Za višanje življenjskega standarda so delno zaslužni reforme trga dela, socialni transferji in ukrepi, kot je ponovno uvajanje brezplačnega vrtca za drugega otroka, ki predstavlja izjemno pomembno finančno razbremenitev gospodinjstev z otroki. Unicefovi podatki kažejo, da je bila krepitev socialne zaščite odločilni dejavnik preprečevanja revščine, zato jo je treba ne le skrbno varovati, temveč tudi krepiti s prilagojenimi ukrepi za zaščito družin z otroki.

Navkljub uspehu pa ima Slovenija še veliko izzivov. Med njimi so po navedbah Unicefa negativen vpliv revščine na duševno zdravje otrok in mladih, neprimerna bivališča, v katerih živi 19 odstotkov otrok, šestkrat višje (24,5 odstotka) tveganje za revščino otrok, ki živijo v enostarševskih gospodinjstvih, kot za otroke, ki živijo v dvostarševskih gospodinjstvih (4 odstotki), vztrajno pa narašča tudi tveganje revščine med samozaposlenimi.

Unicef Slovenija zato poziva vlado in socialne partnerje, da ne ogrozijo doseženega napredka za otroke, temveč zaščitijo in krepijo dober trend. "To je mogoče doseči tako, da odločevalci postavijo otroke v središče svojega procesa odločanja ter oblikujejo prilagojene celostne ukrepe, ki dosežejo najbolj ranljive otroke," so zapisali. To terja okrepljeno medresorsko povezovanje in učinkovitejše sisteme pridobivanja ter vrednotenja podatkov, so dodali.

Nedavno je Unicef Slovenija v okviru dolgoročnega projekta o duševnem zdravju Kako se počutiš začel kampanjo Stiske iz omaric z anonimnimi resničnimi zgodbami o stiskah otrok in mladih iz Slovenije. Med 90 zbranimi zgodbami o stiskah so še posebej glasne in povedne tiste, ki jih otroci doživljajo kot posledico pomanjkanja in revščine, so še zapisali pri Unicefu.