Kako do uspešne komunikacije med starši in otroki

Izražanje čustev
Obstajajo različni načini, kako spodbuditi otroka, da se zave svojih čustev. Med branjem knjige se lahko pogovarjate o čustvih likov. Bodite ustvarjalni in ga vprašajte, kako se ti liki počutijo ter kdo je zanje v njegovem življenju. Takšne razprave spodbujajo otrokovo razmišljanje o čustvih in empatiji.

Druga možnost je sestavljanje čustvene sestavljanke. Natisnite različne obrazne izraze, jih razrežite na tri dele in otroku dovolite, da jih združi in ustvari obraz, ki izraža določeno čustvo. Ta aktivnost mu pomaga prepoznati in razumeti različna čustva.

Igra izražanja čustev je še en učinkovit pristop. Vzemite si čas in se z otrokom igrajte. Na primer, sedite na postelji, medtem ko otrok hodi po sobi. Na vaš znak naj začne hoditi kot žalostna ali prestrašena oseba. Tako bo bolje razumel pomen različnih čustev, vi pa se boste lahko približali njegovemu čustvenemu svetu. Poudarite mu, da so vsa čustva povsem sprejemljiva.

Dolžnosti in odgovornosti
Pogovorite se o pomenu dolžnosti in odgovornosti. Seveda prilagodite pogovor starosti vašega otroka. Pri mlajših otrocih, starih 3-5 let, ste vi tisti, ki jim določate naloge. Na primer, med pripravo kosila mu lahko zaupate nalogo, da postavi krožnike na mizo. S tem mu pomagate razviti občutek odgovornosti.

Poudarite tudi pomembnost osebnih nalog, kot je umivanje zob. Otroku razložite, da je to njegova odgovornost in ga motivirajte, da to počne z veseljem. Prilagodite mu ščetko in zobno pasto, ki ga bosta razveselila, tako da se bo čez čas naučil ceniti te male stvari.

Ko otrok odrašča, se odgovornosti povečujejo, taktike pa ostajajo enake. Pomembno je, da ne opravljate stvari namesto njih. Če opazite, da ne izpolnjujejo svojih obveznosti, se usedite in se pogovorite z njimi. Na tak način otroku omogočite svobodo in motivacijo, da se samostojno loti nalog.

Napake so del odraščanja
Pomembno je, da otroku razložite, da so napake normalne in del odraščanja. Ko naredijo napako, pogosto mislijo, da so edini, ki delajo napake. Poudarite, da to ni res, in jih ne kaznujte. Kaznovanje lahko ustvari odpor do komunikacije in strah pred vašimi reakcijami.

Vaša naloga je, da jih naučite nositi posledice svojih dejanj, vendar naj te posledice ne bodo povezane z vami. Vedno bodite na isti strani in ne dovolite, da se otrok počuti, kot da je v postopku z vami strožji kot nekdo zunaj doma.

Ko naredite napako, se otroku opravičite. Pomembno je, da se zavedate, da je napaka napaka, ne glede na to, kdo jo je storil. S tem mu boste dali dober zgled, saj se otroci učijo z opazovanjem.

Na koncu so to le nekateri predlogi za izboljšanje odnosa med starši in otroki. Najbolje poznate svojega otroka, zato prisluhnite njegovim potrebam in se mu prilagodite. Bodite mu opora in prva oseba, ki ji bo zaupal svoje misli in občutke.