Zakaj je dobro jokati?
Človek je edino bitje, ki je naučeno, da čustva nadzira in jih pogosto tudi potlači. A prav jok je eden najbolj naravnih odzivov telesa, ki ima ob tem tudi številne koristi za zdravje in duševno počutje.
Jok ni nujno povezan samo z žalostjo. Pogosto nastane kot posledica stresa in notranje napetosti. Telo se med jokom osvobaja hormona kortizola, ki v prekomerni količini vpliva na zdravje – povzroča težave s spanjem, oslabi odpornost in spodbuja nalaganje maščobe v predelu trebuha. Poleg tega solze vsebujejo encim lizocim, ki deluje kot naravni antibiotik in iz oči odstrani večino bakterij. Očesna sluznica se z vlaženjem med jokom tudi hitreje obnovi, utrujene oči pa po joku ponovno lažje ostrijo in se osredotočijo.
Koristi jokanja potrjujejo tudi številne raziskave. Leta 2008 so na univerzi Južna Florida ugotovili, da se je 90 odstotkov ljudi po joku počutilo razbremenjeno in v boljšem razpoloženju. Tisti, ki nikoli ne jočejo, pogosteje potlačijo svoja čustva, zaradi česar se težje soočajo z življenjskimi izzivi. Solze tako delujejo kot notranji ventil, ki pomaga pri sprostitvi in olajšanju. Obenem omogočajo globlji stik z drugimi – ko nekdo zajoče, ni potrebnih besed, da prepoznamo njegovo stisko.
Jok je tudi telesni obrambni mehanizem. Ščiti oči pred tujki in preprečuje okužbe. Japonci pa so pokazali še dodatne učinke: osebe, ki pogosto jokajo, naj bi redkeje trpele za artritisom. Med jokom se namreč sproščajo endorfini, dihanje postane globlje, poveča se dotok kisika in okrepi mentalna moč. Zniža se krvni tlak, medtem ko potlačena čustva dolgoročno povečujejo tveganje za srčne bolezni, visok pritisk in prebavne motnje.
Jok torej ni znak šibkosti, ampak naravna in koristna oblika sprostitve ter samopomoči, ki nas povezuje tudi z drugimi. Priznanje čustev je prvi korak k rešitvi, ki je pogosto bližje, kot si mislimo.
