Pasivna uporaba družbenih omrežij povroča občutek osamljenosti
Družbena omrežja so postala nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, vendar pa njihova uporaba ne vpliva na vse enako. Študija Skupnega raziskovalnega središča (JRC) Evropske komisije opozarja na pomembno razliko med aktivno in pasivno uporabo družbenih omrežij ter njihov vpliv na duševno zdravje.
Podatki iz raziskave EU Loneliness Survey, ki je zajela skoraj 30.000 ljudi po Evropi, kažejo, da pasivno brskanje po družbenih omrežjih – brez interakcij, všečkov ali komentiranja – povečuje občutek osamljenosti in odtujenosti. Paradoksalno se prav ti mediji, ki naj bi spodbujali povezovanje, lahko spremenijo v vir tesnobe in izolacije.
Mlajši uporabniki bolj izpostavljeni
Študija je pokazala, da je 34,5 % mladih, starih od 16 do 30 let, na družbenih omrežjih preživelo več kot dve uri dnevno, medtem ko je bilo ta delež pri starejših (nad 31 let) občutno nižji, le 13,1 %. Poleg tega je več kot tretjina mladih pokazala simptome odvisnosti od družbenih omrežij, vključno z zanemarjanjem družine, šole ali dela, kar je bilo pri starejših opaziti le pri 12 %.
Pasivna in aktivna uporaba
Ključna razlika je v načinu uporabe. Pasivna uporaba – zgolj ogledovanje vsebin drugih brez interakcij – je povezana z večjim občutkom osamljenosti, medtem ko aktivna uporaba, kot so komentiranje, objavljanje in interakcija, spodbuja občutek povezanosti in socialne podpore. Intenzivna uporaba aplikacij za sporočanje, kot sta WhatsApp in Messenger, pa ni pokazala enakih negativnih učinkov.
Grenki paradoks družbenih omrežij
Študija opozarja, da družbena omrežja sama po sebi niso nujno vzrok osamljenosti. Lahko gre tudi za obratno situacijo, kjer osamljeni posamezniki preživljajo več časa na spletu. Vendar pa ugotovitve kažejo, da ni pomembna samo količina časa, preživetega na družbenih omrežjih, temveč tudi kakovost interakcij.
Razprava o vplivu družbenih omrežij na duševno zdravje ostaja kompleksna tema. Raziskovalci opozarjajo, da je ključno ozaveščanje o načinih uporabe teh orodij in spodbujanje bolj aktivnega in povezanega načina komuniciranja, ki zmanjšuje tveganje za osamljenost in negativna čustva.