Nočni strahovi motijo spanje in lahko vplivajo na kakovost življenja
Prebujanje sredi noči v stanju močnega strahu, ki ga spremljajo kriki, jok ali zmedenost, je lahko izkušnja, ki močno vpliva na otroke in odrasle. Strokovnjaki tak pojav imenujejo nočni strahovi, pri katerih se oseba med globokim spanjem znajde v vmesnem stanju med spanjem in budnostjo ter se težko popolnoma prebudi.
Po navedbah ameriške nacionalne medicinske knjižnice gre za motnjo spanja iz skupine parasomnij, ki jo spremljajo telesne in vedenjske spremembe, kot so paničen izraz na obrazu, odprte oči, kriki, nemirno premikanje, potenje, pospešen srčni utrip in hitro dihanje. Oseba ob tem pogosto ne prepozna okolice, se težko pomiri in se naslednji dan dogodka ne spomni. Epizode se največkrat pojavijo v prvi tretjini noči, med globokim spanjem, včasih tudi v povezavi s hojo v spanju.
Vzroki niso enotni, a med pogostimi sprožilci so pomanjkanje spanja, izčrpanost, motnje spalnega ritma, stres, vročina, obstruktivna apneja, sindrom nemirnih nog, uživanje alkohola in določena zdravila. Prisotna je lahko tudi dedna nagnjenost. Pri odraslih so nočni strahovi pogosto povezani z visoko stopnjo stresa ali razpoloženjskimi motnjami.
Diagnoza temelji na opisu epizod, ki ga navadno podajo svojci. V zahtevnejših primerih se uporabljajo meritve možganske aktivnosti in nočno snemanje, da se izključijo resnejše bolezni, kot je nočna epilepsija. Posebno zdravljenje večinoma ni potrebno, priporočljivo pa je pomiriti prizadeto osebo, zmanjšati stres in zagotoviti varno okolje. Pri nevarnih ali zelo pogostih epizodah se lahko razmisli o zdravilih.
Večina otrok nočne strahove preraste pred dopolnjenim desetim letom, pri odraslih pa lahko vztrajajo in vplivajo na kakovost spanja, čustveno ravnovesje ter varnost v domačem okolju.
