Duševne motnje prizadenejo več kot milijardo ljudi: WHO poziva k nujni globalni reformi oskrbe
Duševne motnje so po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) eden najresnejših izzivov sodobnega javnega zdravstva, saj z njimi živi več kot milijarda ljudi po svetu. V dveh obsežnih poročilih – »Svetovno duševno zdravje danes« in »Atlas duševnega zdravja 2024« – WHO opozarja na nezadostno zdravljenje, neenak dostop do oskrbe in alarmantno nizke naložbe v to področje.
Raziskava razkriva, da 14,8 odstotka žensk in 13 odstotkov moških trpi za eno izmed oblik duševnih motenj, pri čemer sta najpogostejši anksioznost in depresija. WHO opozarja, da duševne bolezni močno vplivajo na kakovost življenja, povečujejo tveganje za dolgotrajno invalidnost ter povzročajo ogromno gospodarsko škodo.
Generalni direktor WHO dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus je poudaril, da je treba duševno zdravje obravnavati kot temeljno človekovo pravico, ne pa kot privilegij. »Vlaganje v duševno zdravje pomeni vlaganje v ljudi, skupnosti in gospodarstva. To si nobena država ne more privoščiti zanemariti,« je dejal.
Po podatkih WHO kar eden od sedmih ljudi na svetu živi z neko obliko duševne motnje. V državah z nizkimi in srednjimi dohodki kar 71 odstotkov ljudi s psihozo ne prejema ustrezne pomoči. Povprečna poraba za duševno zdravje v teh državah znaša manj kot 1,4 odstotka zdravstvenega proračuna.
Poročilo prav tako opozarja na spolne razlike. Duševne motnje so pogostejše pri ženskah, zlasti anksioznost, depresija in motnje hranjenja, medtem ko so pri moških pogostejši ADHD, avtistične motnje in motnje v intelektualnem razvoju. Pandemija COVID-19 je te razlike še poglobila, saj so depresivne in anksiozne motnje pri ženskah zrasle za skoraj 30 odstotkov.
Duševne motnje ne prizadenejo le odraslih. WHO ugotavlja, da ima kar 14 odstotkov mladostnikov med 10. in 19. letom duševno motnjo. Približno tretjina vseh motenj se začne pred 14. letom starosti, kar potrjuje nujnost zgodnje preventive in intervencije.
Leta 2021 je samomor terjal približno 727.000 življenj. Kljub cilju Združenih narodov, da se do leta 2030 stopnja samomorov zmanjša za tretjino, trenutni trend kaže, da bo zmanjšanje le 12-odstotno.
Ekonomski vpliv je ogromen – samo depresija in anksioznost povzročata letno izgubo v višini 1 bilijona ameriških dolarjev zaradi zmanjšane produktivnosti. WHO opozarja, da visoki posredni in neposredni stroški bremenijo tako družine kot zdravstvene sisteme.
»Atlas duševnega zdravja 2024« potrjuje neenakost pri dostopu do pomoči: v državah z visokimi dohodki znašajo naložbe v duševno zdravje približno 65 dolarjev na prebivalca, medtem ko v državah z nizkimi dohodki komaj 0,04 dolarja.
Le 45 odstotkov držav ima zakonodajo, skladno z mednarodnimi človekovimi pravicami, in skoraj polovica hospitalizacij v psihiatričnih bolnišnicah je prisilna. Skoraj vsak peti hospitaliziran ostane v bolnišnici več kot eno leto.
Čeprav integracija duševnega zdravja v primarno zdravstvo kaže napredek, v številnih državah še vedno obstajajo vrzeli. Manj kot 10 odstotkov ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi dohodki ima dostop do ustrezne oskrbe.
WHO poziva vlade, da povečajo sredstva in sistemsko izboljšajo dostop do oskrbe. Posebno upanje je usmerjeno v prihajajoče zasedanje ZN o nenalezljivih boleznih in duševnem zdravju, ki bo 25. septembra v New Yorku.
»To bo ključna priložnost, da se duševno zdravje postavi v središče globalne agende,« je zapisano v poročilu.
Organizacija opozarja, da je čas za sistemsko spremembo – da duševno zdravje postane neodtujljiva pravica vsakega posameznika in ne privilegij redkih.
