Ormoške lagune pomembno postajališče za ptice selivke v Sloveniji

Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru, kjer je Tovarna sladkorja Ormož v nekoč z gozdom poraslo območje izkopala bazene za odpadne vode. Že v času delovanja tovarne so tu gnezdile ptice in po njenem zaprtju so s pomočjo sredstev EU izvedli sanacije lagun ter tako vzpostavili ustrezne ekološke razmere za rastlinske in živalske vrste. Prav tako so uredili infrastrukturo za obiskovanje naravnega rezervata, ki je bil uradno razglašen z vladno uredbo leta 2017.

Med drugim so ob robu bazenov postavili izrabljene ladijske kontejnerje, ki zdaj služijo kot opazovalnice. "S tem smo želeli ohraniti pridih nekdanjega industrijskega območja. Ker v tem primeru je šlo res za primer zelo dobrega sodelovanja med industrijo in naravovarstvom, ki je sicer tako izjemno redko. Obenem gre tu za ponovno uporabo stvari, ki bi drugače šle na odpad, nam pa še dobro služijo," je za STA povedala skrbnica rezervata Ana Vaupotič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Poleg številnih vrst ptic so zanimivi tudi vodni bivoli, ki so jih naselili v rezervatu in se prosto pasejo po brežinah. "Imamo jih z namenom upravljanja. Bivoli pojedo travo in vodno vegetacijo, zato nam ni treba uporabljati strojev za košnjo v rezervatu," je pojasnila sogovornica.

Mokrišče je po navedbah DOPPS izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. "Nudi jim zelo pomembno selitveno postojanko, saj je naprej proti jugu Evrope takih območij le še zelo malo. Zato je tako zelo pomembno, da se takšna območja ohranijo, da se lahko tu ptice ustavijo, si odpočijejo in se nahranijo," je povedala Ana Vaupotič.

"Obiskovalci lahko opazujejo skozi leto različne vrste ptic, ker imamo tako zimske gostje, ki jih poleti tu ni, poleti so spet druge ptice, nekatere pa so stalne vrste, ki so tu bolj ali manj prisotne celo leto," je dodala. "Imamo še druge živali, recimo bobre in vidre, ki jih je sicer težje videti, ampak vemo, da so prisotni zaradi njihovega delovanja - bober podira drevesa, vidre kopljejo luknje v nasipe," je še povedala.

Poudarila je, da množični turizem na tem območju ni sprejemljiv, zato sprejemajo v prvi vrsti individualne goste. Zanje je vstop prost, za skupine nad deset oseb pa je obvezno vodenje. "Tako lahko usmerjamo, kje se skupina giba, obenem pa lahko ljudi poučimo o pomenu rezervata in vedenju v njem," je dejala skrbnica.

"To se nam zdi zelo pomembno iz izobraževalnega in ozaveščevalnega vidika. Ljudje to odnesejo s seboj, na druga območja, vedo, da ni vseeno, kje vse hodimo v naravi, da ne smemo biti glasni in podobno. Tako je tudi drugod manj kršitev, ki so sicer lahko povsem nenamerne," je prepričana.

Naravni rezervat obsega sedem lagun z večjimi in manjšimi gnezditvenimi otočki za ptice, blatnimi površinami, pasovi trstičja in rogoza ter odprtimi vodnimi površinami. Okoli vodnih lagun so travniške površine ter ostanki poplavnega gozda.

Tukaj so po navedbah DOPPS zabeležili že 29 gnezdečih vrst vodnih ptic, med katerimi so tudi ogrožene in redke vrste, kot so čapljica, mala tukalica, kostanjevka, polojnik, rdečenogi martinec in navadna čigra. V času selitve se redno pojavlja 30 vrst, njihovo število v selitvenem obdobju pa lahko doseže tudi več deset tisoč ptic, med katerimi so najštevilčnejši močvirski martinci in togotniki.