V zadnjem letu se je po mnenju rektorjev izboljšalo komuniciranje znanosti in zaupanje v znanost
Rektorji štirih univerz so se na tokratnem spletnem pogovoru v okviru projekta STAznanost posvetili izzivom visokošolskega izobraževanja in znanosti v preteklem letu. Strinjali so se, da so bili narejeni pomembni koraki v smeri izboljšanja komuniciranja znanosti in zaupanja v znanost, a opozorili na še vedno nezadostno sodelovanje z gospodarstvom.
Rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar je kot izredno pomembno izpostavila dve nacionalni strategiji, v katerih nastopa komuniciranje znanosti na prioritetni listi, in sicer nacionalni program visokega šolstva in pa resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti do leta 2030. Verjame, da bodo v naslednjih letih še izboljšali odnos komuniciranja znanosti in povezovanja različnih strok.
"S pomočjo nacionalnih strateških usmeritev smo bistveno izboljšali dialog z našo lokalno skupnostjo, med drugim smo z obalnokraško regijo v sodelovanju z Ekonomsko-socialnim svetom vzpostavili izhodišča za strateški razvoj regije do leta 2050," je med dosežke izpostavila Kutnarjeva.
Glede komunikacije znanosti in zaupanja v znanost pa rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič meni, da so bili narejeni premiki v zadnjem letu tako na univerzi kot v sodelovanju vseh štirih univerz.
"Zaupanje v znanost je tek na dolge proge in ne moremo pričakovati enostavnih premikov, da bodo ljudje kar naenkrat spremenili svoja mnenja, zato je treba poskrbeti, da je znanost stalno prisotna v etru, v medijih in na univerzi zelo intenzivno posvečamo svoje aktivnosti temu," je poudaril. Med pomembne dosežke je omenil organizacijo prve mednarodne konferenco o komuniciranju znanosti.
"Komuniciranje znanosti s skupnostjo je nikoli končana zgodba in če kaj, potem je pomen tovrstnega komuniciranja pokazala zadnja epidemija, kjer se je krepilo tudi gibanje teorij zarot," je dejal rektor mariborske univerze Zdravko Kačič. Vse to po njegovem mnenju kaže, kako zelo pomembno je, ne samo, da znanost komunicira z javnostjo, ampak spoznanje, da je pravzaprav vse, kar danes živimo, plod in rezultat znanosti.
To zavedanje je pri nas po njegovih besedah bistveno manj prisotno, kot v drugih zahodnoevropskih državah. Družbo znanja bomo dosegli samo s pomočjo znanja oziroma znanosti, je prepričan.
Zaupanje znotraj znanstvene sfere med univerzami v rektorski konferenci, pa tudi komunikacija in zaupanje med univerzami in predvsem javnimi raziskovalnimi zavodi so se tudi po mnenju rektorja novogoriške univerze Boštjana Goloba v zadnjem letu izboljšali.
"Tukaj so odprte poti za boljše zaupanje v polno sodelovanje. Tu so še študijski programi, ki jih ves čas prilagajamo potrebam družbe in to na vseh štirih univerzah," je pojasnil.
V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, za katerega so ocenili, da za univerze pomeni pomemben preskok z dveh vidikov. Finančnega, ker so univerze dobile nekaj dodatnih sredstev, v prihodnjih letih naj bi dobile še več, pa tudi vsebinskega, ker se del raziskovalnih sredstev z raziskovalne agencije prenaša sedaj na univerze.
Sogovorniki pozdravljajo ustanovitev novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, saj menijo, da je združevanje inovativnega dela z raziskovalnim zelo dobro. "Če bo to dobro izpeljano z dodatnimi sredstvi, da bomo tudi ta segment, kjer smo v Sloveniji zagotovo šibki, lahko okrepili, bomo akademske institucije tudi več prispevale k rasti gospodarstva in družbe," je opozoril Majdič.
Kutnarjeva je izpostavila, da sodelujejo tako z gospodarstvom kot tudi z javnimi raziskovalnimi zavodi in drugimi raziskovalnimi zavodi. "Bi pa to sodelovanje morali še izboljšati in se povezovati za nove razvojne preboje, ne pa da med sabo tekmujemo," je dodala.
