Na ljubljanski univerzi prvič podelili nagrade za odmevno doktorsko delo dr. Ane Mayer Kansky

Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica republike Nataše Pirc Musar. Dobiti priznanje za doktorsko delo v okviru te nagrade po njenem mnenju pomeni, da gre za delo, ki ima potencial mednarodnih razsežnosti.

"Na Univerzi v Ljubljani smo zelo ponosni na dejstvo, da je bila prva oseba, ki ji je bil podeljen doktorat znanosti na naši univerzi, ravno ženska. V počastitev tega bomo letos prvič podelili tudi nagrade za odmevno doktorsko delo, nagrada pa se bo imenovala ravno po naši prvi doktorici znanosti," je v nagovoru dejal rektor univerze Gregor Majdič.

V nadaljevanju je nagrajencem dejal, da so z doktoratom znanosti stopili na samostojno pot v akademskem svetu in naj nikdar ne pozabijo na to, da družbo naprej vodi le znanje. "Vrata v akademski svet ste si odprli, nadaljnje potovanje v tem vznemirljivem svetu bo odvisno predvsem od vas samih. Znanje vedno uporabljajte v dobro človeštva," je dodal.

Ana Mayer Kansky je med letoma 1914 in 1918 na dunajski filozofski fakulteti študirala kemijo in fiziko, a je zaradi razpada Avstro-Ogrske študij nadaljevala v Ljubljani. Na univerzi je preučevala kemijo škroba in leto 1920 obeležila kot prva oseba, ki je prejela doktorski naziv.

Predsednica kot pokroviteljica podelitve nagrade je izrazila veselje in hvaležnost, da lahko kot prva izvoljena predsednica v zgodovini Slovenije podeli te nagrade, ki so prav tako podeljene prvič v zgodovini. Spomnila je na zgodbo Kanskyjeve, pa tudi zgodbe drugih znanstvenic svetovnega slovesa, ki kažejo žalostne razsežnosti okolij, ki večji vlogi žensk v znanosti preprosto niso bila in marsikje še vedno niso naklonjena.

"A kakorkoli pogledamo, dejstvo ostaja, da so te in mnoge druge ženske zaslužne za spremembe, v bistvu tektonske premike ne samo v znanosti, pač pa tudi v glavah - da njihovo delo in kariere cenimo in počastimo," je prepričana. Prav zato je po njenem mnenju uvedba nagrade za odmevne doktorske disertacije izjemnega pomena.

Nagrado so prejeli avtorice in avtorji, za katere je komisija ocenila, da izpolnjujejo kriterije odmevnosti v svoji stroki, njihova vsebina pa predstavlja vrhunski dosežek in preboj na znanstvenem oziroma umetniškem področju. Področja zajemajo naravoslovje, tehniko, biomedicino in biotehniko, humanistiko in izobraževanje, družboslovje ter umetnost.

Nagrajenka Špela Borko je z analizo pestrosti slepih postranic na območju Dinarskega krasa opozorila na problem premajhne pozornosti podzemni pestrosti v evropskih varstvenih smernicah. Klemen Grm se je v svojem doktorskem delu posvetil uporabi biometričnih sistemov v nenadzorovanih okoljih. Jurij Hanžel je oblikoval model za individualizirano odmerjanje bioloških zdravil pri kronični vnetni črevesni bolezni.

Jakob Lenardič je v okviru post-minimalistične slovnice preučeval srednjiške zgradbe v slovenščini, v vzhodnoslovanskih ter v nekaterih germanskih jezikih. Nina Dragičević je proučevala zvočnost birokracije v vsakdanjem življenju, Diana Koloini pa se je v svojem avtorskem delu osredotočila na ženske v komedijah klasicističnega avtorja Moliera, ki jih predstavlja kot izrazite in močne figure.