Večina današnje generacije novorojenčkov ne bo dočakala 100. rojstnega dne
Številni raziskovalci trdijo, da se današnja generacija novorojenčkov ne bo dočakala svojega 100. rojstnega dne. Pred nekaj desetletji so napovedovali, da bo takratna generacija otrok v povprečju živela le do 85 let, in da bo le eden do pet odstotkov dočakalo 100. rojstni dan. V nedavno objavljeni študiji so ti raziskovalci ponovno preučili svojo hipotezo.
Mnogi so bili presenečeni nad temačnimi ocenami, saj so se navadili na optimistične napovedi, da bo 50 odstotkov generacije novorojenčkov dočakalo 100 let. Vendar se je po 34 letih raziskav pokazalo, da so ti znanstveniki dokazali svojo hipotezo, saj njihova analiza podatkov o življenjski dobi prebivalcev različnih držav kaže, da imajo deklice, rojene leta 2019, le 5,1 % možnosti, da dočakajo 100 let, medtem ko dečki imajo le 1,8 % možnosti.
Raziskovalci so opozorili, da se je era hitrega podaljševanja pričakovane življenjske dobe končala, kar je bilo napovedano že pred več kot tri desetletji. Kljub temu še vedno podaljšujemo življenjsko dobo, a to poteka počasneje kot v prejšnjih desetletjih.
Polemika se nadaljuje, ko se nekateri raziskovalci sprašujejo o radikalnih napovedih o življenju do 120 ali celo 150 let. Vendar znanstveniki trdijo, da gre pri takih številkah za pretiravanje in da ni dokazov, ki bi potrdili te trditve. Zgodovinski primeri, kot je življenjska zgodba Jeanne Calment, ki je dočakala 122 let, ostajajo izjema.
Starost in z njo povezane bolezni so neizogibni procesi, ki jih trenutno ne moremo ustaviti. Z naraščanjem števila ljudi, izpostavljenih staranju, naletimo na ovire, ki otežujejo nadaljnje povečevanje pričakovane življenjske dobe. Še vedno lahko napredujemo v boju proti večjim boleznim, vendar ta napredek ne bo imel takšnega učinka na podaljšanje življenja, kot si ljudje predstavljajo.
V zadnjih 30 letih je debelost postala razširjena, kar prinaša številne zdravstvene težave, kot so sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni. Številni raziskovalci so opozorili, da se ta generacija otrok zaradi debelosti ne bo dočakala tako dolgo kot njihovi starši. Medicinska znanost je razvila vrsto tehnologij za podaljševanje življenja, vendar se zdi, da se bo napredek upočasnil.
Napredek v boju proti boleznim ne pomeni nujno podaljšanja življenjske dobe. Čeprav bi izboljšanje življenjskih navad, kot so opustitev kajenja, hujšanje in zmanjšanje izpostavljenosti soncu, pozitivno vplivalo na zdravje, to ne pomeni, da bi bistveno povečalo pričakovano življenjsko dobo.
Raziskave na živalih, ki nakazujejo možnost življenjske dobe 150 let ali več, ustvarjajo optimizem, da se bliža nova revolucija dolgoživosti. Vendar pa je prenos rezultatov teh raziskav na človeško življenje še vedno vprašljiv. Medtem ko se nekatere znanstvene teorije razvijajo, se osredotočanje na podaljšanje obdobja zdravja zdi bolj smiselno.
Končni cilj ne bi smel biti le podaljšanje življenja, temveč tudi ohranjanje zdravja. Brez ukrepov za obvladovanje procesa staranja bi se lahko soočili z različnimi izzivi v prihodnosti. Raziskave kažejo, da lahko v prihodnosti dosežemo napredke, vendar se moramo zavedati, da brez ustreznega zdravja podaljšanje življenja ne bo prineslo želenih rezultatov.
