Poletje je čas za cepljenje: preprečite pnevmokokne okužbe pozimi

Splošno gledano lahko pnevmokokne bolezni razdelimo v dve skupini: invazivne in neinvazivne.
Med neinvazivne pnevmokokne bolezni štejemo pnevmokokno pljučnico, ki je akutna okužba dihal in prizadene pljuča, sinusitis, pri katerem gre za okužbo zgornjega dela dihal, ter akutno vnetje srednjega ušesa, ki je najpogostejše pri otrocih.

Invazivne pnevmokokne bolezni pa se pojavijo, kadar bakterije vdrejo v dele telesa, v katerih bakterij običajno ni (kri ali spinalna tekočina), obenem pa vključujejo bakteriemično pljučnico (okužba pljuč ob prisotnosti bakterij v krvi), bakteriemijo (prisotnost bakterij v krvi) in meningitis (okužba ovojnic, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo).

Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo. Pljučnica domačega okolja med hospitaliziranimi bolniki lahko doseže med 10 in 20-odstotno umrljivost. To je velika številka. Težje potekajoče pljučnice pri bolniku zahtevajo kisik, intravenske antibiotike in drugo intenzivno zdravljenje.

Kako se pnevmokokne okužbe prenašajo in koga najbolj ogrožajo?
Pnevmokoki so mojstri preživetja v naših dihalnih poteh in se širijo kapljično, s kihanjem ali kašljanjem. Najranljivejši so otroci do 2. leta starosti, starejši posamezniki, ljudje s kroničnimi boleznimi in tisti z oslabljenim imunskim sistemom. Predhodne virusne okužbe dihal lahko še dodatno zmanjšajo odpornost, kar poveča tveganje za pnevmokokne okužbe.

Starejši ko je človek, večja je verjetnost, da ga bo na njegovi življenjski poti spremljala katera od kroničnih bolezni. Čeprav natančno obdobje nalezljivosti ni povsem znano, se bakterija navadno širi, dokler se pnevmokoki nahajajo v izločkih dihal. Presenetljivo dejstvo pa je, da so pri širjenju te bakterije zdravi prenašalci veliko bolj aktivni kot bolniki sami. Pnevmokoki so torej precej pogosti prebivalci naših dihalnih poti, a z ustreznimi informacijami in preventivnimi ukrepi se jim lahko uspešno izognemo: poskrbimo za redno umivanje rok, izogibanje tesnim stikom z ljudmi s prehladom ter ohranjanje splošnega zdravja z uravnoteženo prehrano in telesno vadbo.

Kaj pa je najučinkovitejša zaščita proti pnevmokokom?
Najbolj učinkovita zaščita pred resnimi zapleti pnevmokoknih okužb je cepljenje, ki je v Sloveniji od oktobra 2022 brezplačno na voljo starejšim od 65 let in kroničnim bolnikom. Cepivo je varno, saj gre za mrtvo cepivo, ki vsebuje le očiščene delce mikroba in ne more povzročiti okužbe. Vsebuje 23 serotipov pnevmokoka, ki najpogosteje povzročajo težke bolezni dihal.

Cepljenje je še posebej pomembno za kronične bolnike in starejše, saj lahko prepreči resne, včasih usodne zaplete. Z enim samim odmerkom polisaharidnega cepiva se lahko izognemo mnogim težavam, saj pnevmokokne okužbe povzročajo visoko smrtnost med hospitaliziranimi bolniki. Cepimo se lahko tekom celega leta, morda je še bolj priporočljivo v mesecih, ko nas virusi ne ogrožajo v tolikšni meri kot jesen in pozimi.

Nevarnost za vse generacije
Pnevmokokne okužbe so nevarne za vse generacije, ne le za starejše. Tudi mlajši lahko zbolijo za težje potekajočo pljučnico, ki se velikokrat razvije iz viroze. Imunski sistem lahko oslabijo stres, utrujenost in pretekle virusne okužbe, kar omogoči bakterijam, da povzročijo hude bolezni. Običajno nekdo, ki ima odličen imunski sistem, redko zboli za pljučnico. Vedno je potrebno nekaj, kar zmoti normalno delovanje imunskega sistema. To je lahko stres, huda utrujenost, neprespanost. Velikokrat oseba pred pljučnico preboleva virozo, ki na prvi pogled ni nič kaj hujšega. Sprožitelj je torej virusna okužba, ki na imunski sistem vpliva tako zelo neugodno, da lahko pride do kasnejše bakterijske okužbe.

Pomembnost prepoznavanja znamenj pnevmokoknih okužb
Znaki, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so zvišana telesna temperatura, težko dihanje, tresenje in kašelj, medtem ko so za pnevmokokni meningitis značilni zvišana telesna temperatura, glavobol in otrplost vratu. Okužbe s pnevmokoki zdravimo z antibiotiki, vendar pa narašča problem odpornosti pnevmokoka proti antibiotikom. To pomeni, da je v veliko primerih pnevmokokne bolezni težko zdraviti, zato je preprečevanje bolezni še bolj pomembno. Cepljenje proti pnevmokokom lahko prepreči večino hudih okužb in znatno zmanjša tveganje za hospitalizacijo in smrt zaradi pnevmokoknih bolezni.

Ogroženost po 65. letu
Pnevmokokne okužbe predstavljajo veliko tveganje za starejše ljudi, še posebej tiste nad 65 let. Imunski sistem z leti slabi, kar povečuje tveganje za okužbo. Poleg tega imajo starejši ljudje pogosto več kroničnih bolezni, ki lahko dodatno oslabijo njihov imunski sistem. Zato je cepljenje proti pnevmokokom izjemno pomembno za to starostno skupino.