NIJZ ob svetovnem dnevu poudarja pomen gibanja in zadostne telesne dejavnosti

Spomladanski čas pa je prava priložnost za okrepitev družinskih vezi in telesne pripravljenosti vseh družinskih članov na prostem, so na spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Odraslim priporočajo vsaj dve uri in pol zmerno intenzivne vadbe tedensko, otrokom uro dnevno

Telesna dejavnost prinaša številne koristi za zdravje in dobro počutje. Redna telesna dejavnost pomaga pri obvladovanju debelosti, bolezni srca in ožilja, kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni, številnih kostno-mišičnih obolenj, preprečuje nekatere vrste raka ter uravnava in nadzira na novo nastalo arterijsko hipertenzijo in na novo nastalo sladkorno bolezen tipa 2. Poleg tega lahko po navedbah NIJZ ugodno vpliva tudi na duševno zdravje, saj zmanjšuje simptome tesnobe in depresije ter izboljšuje miselne procese in spanec, sploh če se izvaja na prostem v naravi, kar je še posebej pomembno pri otrocih in mladostnikih.

Svetovna zdravstvena organizacija za zdravje vseh odraslih priporoča tedensko najmanj 150-300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti, kot je hitra hoja, ali 75-150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti, kot je lahkoten tek, oziroma ustrezno kombinacijo obeh intenzivnosti. Odrasli naj poleg aerobne telesne dejavnosti 2- ali večkrat tedensko izvajajo tudi vaje za krepitev mišic, kot so počepi, sklece, trebušnjaki.

Za starejše odrasle nad 65 let je poleg navedenega priporočeno še izvajanje raznolike, večkomponentne telesne dejavnosti, ki poudarja funkcionalno ravnotežje in krepitev mišic, z namenom izboljšanja funkcionalnih sposobnosti in preprečevanja padcev (npr. pilates, joga, tai-chi, ples).

Največ gibanja pa potrebujejo otroci in mladostniki. Zanje priporočajo vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti dnevno, vsaj 3-krat na teden pa naj izvajajo tudi visoko intenzivno aerobno telesno dejavnost in tiste oblike telesne dejavnosti, ki krepijo mišice in kosti.

Na zdravje negativno vpliva vedno daljši čas sedenja in ležanja v budnem stanju

V današnjem načinu življenja se podaljšuje čas sedenja ali ležanja v budnem stanju, kar imenujemo sedentarno vedenje. Le to ima dodatne negativne posledice na zdravje. V raziskavah se je namreč izkazalo, da ima pretirano dolgo oz. neprekinjeno sedenje primerljiva tveganja za razvoj kroničnih bolezni kot telesna nedejavnost.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča zmanjšanje časa, preživetega sede, sploh pred zasloni, kar je še posebej pomembno pri otrocih in mladostnikih. Ta čas naj se nadomesti s telesno dejavnostjo katerekoli intenzitete.

NIJZ med ukrepi za prekinjanje sedentarnega vedenja navaja opravljanje gospodinjskih in vrtnih opravil, hojo med telefoniranjem, v službo ali po opravkih se odpravimo peš ali s kolesom, namesto dvigal pa izberemo stopnice. Poleg tega priporočajo telesno dejavnost in športno rekreacijo (pohodništvo, tek, plavanje, kolesarjenje, skupinske vadbe, igre z žogo ...), aktivno igranje na prostem. V službi ali šoli pa svetujejo aktivne oz. rekreativne odmore (npr. raztezne vaje, preproste dinamične vaje, vstajanje po daljšem sedenju...),

Zmanjševanje sedentarnega vedenja je najbolj učinkovito, če to postane družinska vrednota, kar pomeni, da se pri tem redno vključuje celotna družina, priporočajo na NIJZ.

Družina je eden izmed ključnih gradnikov družbe. Družina, ki ima zdrave prehranjevalne in gibalne navade, je po navedbah NIJZ nadvse pomembna, saj lahko na ta način starši in stari starši z dobrim zgledom poskrbijo za boljše zdravje svojih otrok in vnukov.

Družine, ki se skupaj gibajo in so telesno dejavne, s tem pripomorejo k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju vseh družinskih članov, vključenih v dejavnosti. Poleg tega pa so družinski člani med seboj bolj povezani in se boljše razumejo. Vključevanje telesne dejavnosti v družinski vsakdan je lahko učinkovit in zabaven način za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja vseh generacij, so še zapisali na spletni strani.