Na Brdu razpravljali o škodljivih vplivih okoljskega hrupa na zdravje
Na strokovnem posvetu o vplivih okoljskega hrupa na zdravje, ki sta ga ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu pripravila Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje, so domači in tuji strokovnjaki poudarili, da je hrup pogosto prezrt dejavnik tveganja, čeprav močno vpliva na zdravje ljudi.
Sodelujoči strokovnjaki so opozorili na povezavo med okoljskim hrupom in srčno-žilnimi boleznimi, motnjami spanja, duševnim zdravjem ter kognitivnim razvojem otrok. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je v EU vsak peti prebivalec izpostavljen škodljivim ravnem hrupa, glavni vir pa je cestni promet.
Na dogodku sta zbrane nagovorila Vesna Marinko z Ministrstva za zdravje in prim. prof. dr. Ivan Eržen z NIJZ. Oba sta poudarila, da morajo biti ranljive skupine, zlasti otroci in starejši, deležne posebne zaščite, predvsem pri umeščanju šol, vrtcev in domov v manj hrupna območja.
Z Danske in Švedske sta se prek videopovezave oglasili še strokovnjakinji dr. Eulalia Peris in dr. Kerstin Persson Waye. Obe sta podprli pomembnost dolgoročnega zmanjševanja izpostavljenosti hrupu, pri čemer je Wayejeva izpostavila, da je izpostavljenost otrok hrupu med rastjo povezana z zmanjšano sposobnostjo učenja, spanjem, govorom in celo dolgoročnim zdravjem.
Okrogla miza z naslovom Preslišani hrup je razpravo usmerila v pomen prostorskega načrtovanja, zmanjševanja prometa in krepitve javnega prevoza, zlasti v urbanih okoljih. Sodelujoči so pozvali k tesnejšemu sodelovanju vseh družbenih deležnikov in k večji vlogi stroke pri oblikovanju okoljske in prostorske politike.
Dr. Sonja Jeram z NIJZ je ob zaključku izpostavila pomen dostopa do mirnih, zelenih površin v mestih in opozorila, da je nevarnost dolgotrajna izpostavljenost hrupu, ne pa enkraten dogodek. Po njenih besedah je ključno, da kot družba ustvarimo bolj podporno in zdravo bivalno okolje, še posebej za najmlajše.
