Stoltenberg: Dva odstotka BDP za obrambne izdatke morata biti izhodišče in ne cilj

K temu je pozval tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

"Vse več držav za obrambo namenja vsaj dva odstotka BDP, leto 2022 pa je bilo osmo zaporedno leto, ko so evropske zaveznice in Kanada povečale svoje obrambne izdatke. Pričakujem, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letošnjem letu," je dejal Stoltenberg.

Spomnil je na grožnje, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska, in ocenil, da dva odstotka BDP ne bi smela več biti zgornja meja, ampak bi morala postati izhodišče za obrambne izdatke.

"Zato so zaveznice danes razpravljale o tem, kako nadgraditi zavezo o naložbah v obrambo in o prihodnjih zavezah po letu 2024. Članice Nata bodo o tem odločale tudi na naslednjem vrhu zavezništva v Vilniusu," je dodal.

Tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius in njegov francoski kolega Sebastien Lecornu sta se strinjala, da bi morali obrambni izdatki članic zveze Nato v prihodnje znašati najmanj dva odstotka BDP, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Menim, da zgolj želja po približevanju dvoodstotnemu cilju ne bo dovolj. To mora biti osnova za vse ostalo," je poudaril Pistorius. Francoski obrambni minister Lecornu pa je izpostavil tudi, da morali biti novi obrambni izdatki učinkovito izkoriščeni.

Zaveznice so si smernice za dvoodstotni cilj zadale pred približno 16 leti, vendar je gospodarska kriza v letih 2007 in 2008 mnogim preprečila višanje izdatkov za obrambo. Leta 2014 so na vrhu v Walesu tudi uradno določile cilj, da bodo leta 2024 dosegle dva odstotka. Kljub pritiskom ZDA, ki evropske zaveznice že dlje časa pozivajo h krepitvi izdatkov, pa je bilo lani ocenjeno, da je cilj dveh odstotkov uspelo doseči le devetim od 30 članic Nata.

Povečanje izdatkov je pomembno tudi spričo izpraznjenih zalog streliva in vojaške opreme v skladiščih zaveznic, ki so posledica pomoči Ukrajini. Obrambni ministri so se strinjali, da je treba sodelovati z obrambno industrijo, da bi okrepili proizvodne zmogljivosti. Članice pa so se dogovorile tudi o več skupnih projektih na tem področju.

Poleg tega so razpravljali o zaščiti podvodne kritične infrastrukture, potem ko sta bila septembra lani plinovoda Severni tok tarča sabotaže. Vojaško vodstvo Nata so pozvali, naj poda nasvete, kaj še storiti na tem področju. Nadaljnje odločitve na tem področju pa bodo voditelji sprejemali na julijskem vrhu v Litvi.

Ministri so danes v Bruslju potrdili še paket za izgradnjo obrambnih zmogljivosti za Bosno in Hercegovino ter okrepljena paketa za Gruzijo in Moldavijo. Slovenski obrambni minister Marjan Šarec je posebej pozdravil odločitev glede BiH, saj sta varnost in stabilnost držav Zahodnega Balkana v slovenskem strateškem interesu.