Združenje bank: Dvig minimalne plače bo poslabšal kreditno sposobnost prebivalstva
Dvig minimalne plače na 1203,36 evra bruto bo imel po navedbah Združenja bank Slovenije izrazito negativne posledice na najem kreditov.
Ob tem so dodali, da tudi morebitni napovedani generalni dvigi plač ne bodo imeli takojšnjega učinka na zvišanje kreditne sposobnosti, saj morajo banke in hranilnice upoštevati dohodke za zadnjih 12 mesecev.
Nova minimalna plača bo od januarja znašala 878 evrov neto oziroma 1203,36 evra bruto, so na četrtkovo napoved ministra za delo Luke Mesca spomnili v združenju bank. "Ker se bo ob uvedbi nove minimalne plače povečal delež zaposlenih z minimalno plačo, bodo posledice tako visokega dviga minimalne bruto plače na najem kreditov izrazito negativne," so opozorili.
Ob tem so izpostavili, da mora potrošniku v skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja.
"Družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki, ki predstavljajo večino vseh oz. 70 odstotkov zaposlenih, imajo zelo nizko kreditno sposobnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oz. hranilnici ne more zadolžiti," so zapisali v združenju bank in dodali, da se lahko vsak nadaljnji evro dohodka nad minimalno plačo za anuiteto uporabi le 0,50 evra.
