Nevladniki odločno proti ratifikaciji trgovinskega sporazuma med EU in Kanado
Nevladne organizacije ponovno izražajo ostro nasprotovanje ratifikaciji trgovinskega sporazuma Ceta med EU in Kanado, ki je v začasno uporabo prešel septembra 2017, v stalno pa naj bi po ratifikaciji vseh držav članic EU.
Dvomijo tudi v skladnost Cete z ustavo. Koalicija naj bi po poročanju Dela vprašanje ratifikacije naslovila ta teden.
Trgovinskega sporazuma med EU in Kanado poleg Slovenije ni ratificiralo še 10 članic EU. O ratifikaciji naj bi ta teden po poročanju Dela razpravljala vladna koalicija, na pobudo gospodarskega ministra pa naj bi ratifikacijo predlagalo ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi nekdanja evropska poslanka Tanja Fajon. Ta je, kot poroča časnik, pred leti dvomila, da bo Ceta kdaj uveljavljena v celoti, pri čemer je sama glasovala proti.
Ob vrnitvi sporazuma na dnevni red politike so se ponovno oglasile nevladne organizacije, ki Ceti ves čas ostro nasprotujejo. V mreži Plan B za Slovenijo, ki jo koordinira Umanotera, so na predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in premierja Roberta Goloba februarja naslovili poziv, naj pred ratifikacijo ustavno sodišče zaprosijo za mnenje o skladnosti sporazuma Ceta z ustavo, saj dvomijo o skladnosti določb s členom 70.a o pravici do pitne vode. Ta določa, da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.
"Sporazum Ceta namreč opredeljuje koncesije za črpanje naravnih virov kot naložbe, kar se lahko razume tudi kot tržno blago. Na podlagi te definicije naložbe in ostalih določb sporazuma Ceta v mreži Plan B ne izključujemo možnosti potencialnega arbitražnega spora na vodnih virih, kjer je (ali bo v prihodnosti) podeljena koncesija za črpanje voda," so izpostavili v mreži.
Ob tem so opozorili na primer hidravličnega lomljenja v Petišovcih, kjer je podjetje Ascent Resources zoper Slovenijo zaradi odločitve Agencije RS za okolje, da je za fracking potrebno opraviti presojo vplivov na okolje, sprožilo arbitražni spor, v katerem zahteva 500 milijonov evrov. "Slovenska javnost in civilna družba sta zelo senzibilni, ko gre za vprašanje voda in njihovega varstva. To potrjujeta tudi visoka udeležba in enotnost volivcev na referendumu o noveli zakona o vodah," so izpostavili.
V organizaciji Alpe Adria Green in gibanju Zdrava družba zahtevajo, da bi tudi o Ceti odločali na referendumu. Ratifikacija sporazuma bi po njihovem prepričanju povzročila ekonomsko, socialno in okoljsko katastrofo. "Obravnava človeka, naravnih virov in javnih storitev kot blaga na trgu je nedopustna, saj ogroža nacionalno eksistenco. To je zločin," so kritični.
Ni še jasno, ali bodo stranke koalicije pri vprašanju ratifikacije enotne, je prejšnji teden še poročalo Delo. SD je v nasprotju s svojo tedanjo evropsko poslanko namreč v času sprejemanja zadržano podpirala stališče vlade Mira Cerarja do podpisa Cete, medtem ko je Levica poleg vprašanja vodnih virov problematizirala tudi uvedbo mednarodnega arbitražnega tribunala za investicijske spore (ICS), ki naj bi - kot so navajali kritiki - multinacionalkam omogočal, da se prek njega še vedno lahko izognejo nacionalnim sodiščem.
O mehanizmu ICS, ki je izvzet iz začasne uporabe, je sicer na zahtevo Belgije odločalo tudi Sodišče EU in razsodilo, da je tak mehanizem združljiv s pravom EU.
"Pred kakršnimkoli soglašanjem je nujen temeljit premislek, kaj to pomeni za Slovenijo in kaj za EU," je za Delo opozoril nekdanji evropski poslanec in zdaj predsednik strokovnega sveta SD za pravosodje Igor Šoltes. Kot član skupine Zelenih ni nasprotoval le Ceti, ampak tudi prostotrgovinskemu sporazumu med EU in ZDA (TTIP), ki pa je bil v nasprotju s Ceto na koncu pospravljen v "zamrzovalnik", še dodaja časnik.