Na konferenci o novih digitalnih pristopih v šolstvu
Strategije digitalne transformacije in krepitve digitalnih kompetenc v šolstvu ter transformacija izobraževalnega sistema so bile glavne teme mednarodne konference, ki je potekala danes na Brdu pri Kranju.
Sodelovali predstavniki ministrstev, pedagogi, inovatorji, poznavalci digitalizacije izobraževanja in uredniki interaktivnih gradiv.
Kot so sporočili iz založbe Rokus Klett, ki je skupaj z založbo Modrijan izobraževanje pripravila konferenco, so na dogodku izpostavili nove trende digitalnega izobraževanja v šolstvu in interaktivna orodja za poučevanje, s katerimi je mogoče učno snov približati različnim tipom učencev.
O prihajajoči transformaciji šolstva in novih izobraževalnih pristopih so govorili domači in tuji predstavniki ministrstev, pedagogi, inovatorji, poznavalci digitalizacije izobraževanja ter uredniki interaktivnih gradiv.
Sodelovali so ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in portugalski minister za izobraževanje Joao Costa, vodja službe za digitalizacijo izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Igor Pesek, nekdanji šolski minister Slavko Gaber s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, predstavnici finske organizacije za izobraževanje Siltaa Veera Virintie in Johanna Vilmi, Stephan Vincent-Lancrin iz Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Dieter Jan Vlaminck z nizozemske univerze Nyenrode Business University.
Pesek je predstavil akcijski načrt digitalnega izobraževanja 2021-2027 ter aktivnosti za njegovo uresničevanje. Poseben poudarek je namenil projektu Digitrajen učitelj, ki je namenjen izobraževanju učiteljev na področju digitalnega izobraževanja.
Na temo transformacije izobraževanja in spremembe celotnega ekosistema je govoril tudi portugalski minister Costa. Gaber in Vincent-Lancrin sta izpostavila pomen koraka k digitalnemu poučevanju, osvajanju izzivov digitalizacije šolstva in razvoja potrebnih veščin. Vlaminck pa je govoril o tem, da lahko umetna inteligenca koristi učitelju pri oblikovanju načina poučevanja ter da lahko določena digitalna orodja pripomorejo k razumevanju medijske pismenosti.
Založniki digitalna orodja razvijajo že več kot desetletje, pravijo v Rokus Klett. "V preteklih 15 letih smo se ukvarjali z razvojem različnih platform in učnih okolij ter s procesi pretvarjanja analognih vsebin v digitalne. Postopoma smo v digitalna gradiva dodajali interaktivnost, multimedio in sledenje učenčevemu napredku. Pred nami pa so novi izzivi, to je uvajanje umetne inteligence, virtualne in obogatene resničnosti v vsakdanji pouk," je dejala glavna direktorica Založbe Rokus Klett Maruša Dejak.