AmCham Slovenija poziva k celostnem pristopu pri privabljanju tujih delavcev
V Sloveniji zgolj sprememba zakonov glede zaposlovanja tujcev po mnenju AmCham Slovenija ne bo dovolj v borbi za kadre na mednarodnem trgu.
V zbornici problematizirajo pogoj znanja jezika ter opozarjajo na nujnost ukrepov za integracijo tujcev, digitalizacijo postopkov, uvedbo spodbud in oblikovanje dolgoročne strategije zaposlovanja tujcev.
V ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji so pozdravili noveli zakonov o tujcih ter o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev - na prvo je sicer državni svet pred dnevi izglasoval veto -, saj nekoliko poenostavljata zaposlovanje tujcev, odpravljata nekatere administrativne ovire in omogočata hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi. A to v borbi za kadre ob tem, da se s pomanjkanjem delovne sile sooča vsa Evropa, po njihovem ne bo dovolj.
Opozorili so, da dodatni pogoji in obremenitve za tujce, predvsem tiste, ki jih v državi gospodarstvo nujno potrebuje, kot je pogoj znanja slovenskega jezika, niso na mestu. "Pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 ali katerikoli drugi stopnji kot pogoj za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje lahko doseže nasprotni učinek in se bo zaradi tega marsikdo odločil za delo v drugih državah. Na to opozarjamo zlasti v luči ekspertov," so zapisali.
Po njihovem bi morala država poskrbeti za družbeno in kulturno vključitev tujih državljanov. "Kličemo po razmisleku o ukrepih, ki pa naj temeljijo predvsem na čim bolj spontanem vključevanju, ob spoštovanju tradicije, slovenske kulture in jezika ter ob razumevanju, da nas različnost bogati. Tuji delavci, ki se bodo počutili sprejete, bodo ostali in s svojimi znanji in delom tudi dolgoročno prispevali k dvigu družbene blaginje," so navedli v AmCham Slovenija.
Pozvali so k digitalizaciji postopkov in zagotavljanju vseh potrebnih informacij za delodajalce in delavce ter predlagali spodbude, ki bodo v državo privabile tujce, ki jih potrebujemo. Izpostavili so davčne spodbude, med katere sodi uvedba razvojne kapice, reševanje stanovanjske krize in večjo fleksibilnost zakonodaje pri delu na daljavo. Ključna je promocija države v tujini in oblikovanje dolgoročne strategije zaposlovanja tujcev, so sklenili.