ZPM Ljubljana Moste-Polje s konkretnimi predlogi za manj revščine

Na kabinet predsednika vlade, predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, pristojne ministre in druge odločevalce so se obrnili s konkretnimi predlogi, ki bi omogočili čim prejšnje in bolj učinkovito zagotavljanje socialne varnosti tistim, ki jo najbolj potrebujejo.

S predlogi, ki so jih oblikovali v manifestu, želijo denimo doseči, da se delovanje in programi osnovnih šol ne financirajo iz prispevkov staršev in učencev. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namreč zdaj v 78. členu določa, da se vzgoja in izobraževanje med drugim financira iz prispevkov učencev.

Ob upoštevanju njihovega predloga bi se ukinila zakonska podlaga, po kateri osnovne šole izvajajo programe in aktivnosti ter določajo obveznost nakupa učnega gradiva, ki naj se financirajo iz prispevkov učencev oziroma staršev, so navedli.

V stanovanjski zakon je treba po njihovem mnenju zapisati, da lahko posameznik v primeru akutne stiske, ko se denimo nenadno poslabša finančno stanje ali se je treba umakniti iz nasilnega okolja, kadar koli zaprosi za neprofitno stanovanje. Njegova
prošnja mora biti obravnavana prednostno, upoštevaje vse relevantne okoliščine posameznega primera.

Zakon že zdaj določa, da lahko občina v primeru dolgotrajne nezmožnosti plačevanja najemnine in drugih stroškov preseli najemnika v drugo primerno neprofitno stanovanje. Zveza pa bi dodala še besedilo, po katerem bi bil najemodajalec v primeru utemeljenih okoliščin zavezan z najemnikom skleniti poseben dogovor glede načina in višine plačevanja najemnine. Pri sklepanju dogovora bi podporo nudil pristojni center za socialno delo.

Nadalje naj se po njihovem predlogu določeni prihodki izvzamejo iz presoje upravičenosti za prejem socialnih transferjev. Pri tem so omenili otroški dodatek in plačilo za delo prek študentskega servisa. Poleg tega se v otroški dodatek ne bi smelo posegati za poplačilo terjatev do staršev, denimo zaradi neupravičeno prejetih javnih sredstev.

Zakon o izvršbi in zavarovanju že zdaj določa, da se sme izvršbo odložiti ob posebno upravičenih razlogih, ki jih dokaže dolžnik. Zveza pa bi tu dodala, naj pri tem sodišče upošteva mnenje pristojnega centra za socialno delo, ki ga je dolžno pridobiti po uradni dolžnosti.

Nenazadnje mora država ob izrednih dogodkih, ki povzročijo takojšnjo izrazito socialno stisko posameznikov in ti začasno ne zmorejo plačevati nujnih življenjskih stroškov, uvesti moratorij na plačilo teh stroškov, še menijo v zvezi.