Za predsednika državnega sveta izvolili Marka Lotriča

Poleg njega sta bila kandidata še Jožef Školč in Dejan Crnek. Nihče od njih sicer v prvem krogu ni dobil zadostne večine, v drugem krogu, v katerega sta se uvrstila Lotrič in Crnek, pa je prvi dobil 21 glasov, drugi pa 13.

Lotrič sicer vodi skupino Lotrič Meroslovje, v katero je preraslo podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil skupaj z ženo, danes pa po njegovih besedah združuje devet podjetij v sedmih državah in zaposluje prek 180 strokovnjakov.

Že iz njegovega nagovora svetnikom pred volitvami je izhajalo, da ima zagotovilo o dovolj široki podpori za izvolitev na predsedniško mesto. Kot temeljno vodilo in rdečo nit pri delovanju DS je izpostavil moč argumenta namesto argumenta moči. Artikulacija interesov, zastopanih v DS, mora biti vselej ustrezno strokovna in prepričljiva, je poudaril.

Kot je dejal, ustavna zasnova DS slednega postavlja predvsem v funkcijo dajalca mnenj DZ, ena njegovih ključnih pristojnosti je tudi zakonodajna pobuda, torej predlaganje zakonov. Ne bi pa bilo po njegovem mnenju ravno smiselno graditi osrednje vloge poslanstva DS na instrumentu veta.

Pri tem Lotrič menil, da bo treba vzpostaviti "modus operandi sodelovanja z vodstvom DZ", vsaj glede zakonskih pobud, da bo zanje ustvarjena realna možnost sprejetja. To bo po njegovih besedah terjalo tudi dobro in širše sodelovanje z vlado, njenim predsednikom, ministri, ministrstvi in strokovnimi službami.

Izpostavil je še pravico DS, da zahteva presojo ustavnosti, kar sam razume kot instrument, ki se ga bodo posluževali pri varovanju interesov skupin, ki so zastopane v DS.

Kar pa zadeva konkretne teme, je napovedal, da bo glede tega zadržan. "To pa zato, ker si ne domišljam, da bi bil zgolj jaz tisti, ki bi odločal o vsebinah oz. prioritetah, ki se bodo navzven kazale kot, recimo temu, politika DS v najširšem pomenu". To bodo namreč določali skupaj v okviru kolegija, v katerem so zastopane vse interesne skupine, je napovedal.

Pri tem je zagotovil, da bodo posebej prisluhnili vsem, ki zastopajo interese kot edini predstavniki, in da nihče ne bo prezrt ali preslišan. Veljalo naj bi torej, da bodo "skozi enotno držo poskušali z isto zagnanostjo in prepričljivostjo udejanjati vse interese", ki jih bodo prepoznali kot pomembne in bodo kazali potencial, da se udejanjijo.

Lotrič si želi, da bi tudi v prihodnje bilo njihovo skupno delo "premišljeno, tehtno, odgovorno in pošteno za vse". "Takšna drža nas bo namreč lahko bolj in še bolj pozicionirala na politični zemljevid naše države, da enkrat za vselej opravimo z argumenti, ki jih sicer izpostavljajo zagovorniki ukinitve DS," je še poudaril.

Državni svetniki, izvoljeni na volilnih zborih 23. in 24. novembra, so sicer volitve predsednika DS začeli že prejšnji ponedeljek po potrditvi mandatov. Odločali so med tremi kandidati Jožefom Školčem, Bojanom Kekcem in Markom Lotričem.

Ker v dveh krogih glasovanja noben od kandidatov ni dobil zadostne večine, so sejo prekinili ter po posvetu odločili, da jo bodo nadaljevali danes. Stanislav Pejovnik, ki je kot najstarejši svetnik tega sklica vodil sejo do izvolitve novega predsednika DS, je ob začetku današnjega nadaljevanja seje pojasnil, da so tudi tokrat kandidati trije.

Interesni skupini negospodarskih dejavnosti in delodajalcev sta znova predlagali ista kandidata, prva glavnega tajnika Zveze za tehnično kulturo Slovenije Školča, sicer nekdanjega poslanca LDS in predsednika DZ, druga Lotriča. Interesna skupina lokalnih interesov pa je tokrat za kandidata predlagala ljubljanskega podžupana Dejana Crneka.

Na tajnem glasovanju je Lotrič dobil 18 glasov, Crnek 12, Školč pa osem. Zato so izpeljali še drugi krog, ki je nato vendarle prinesel odločitev o novem predsedniku DS. Za izvolitev predsednika DS se zahtevajo glasovi večine vseh svetnikov, torej najmanj 21 od skupno 40. Z 21 glasovi podpore je tako bil za novega predsednika DS izvoljen Lotrič, ki je bil v DS izvoljen kot eden od predstavnikov delodajalcev.