V ponedeljek katoliški praznik posvečen sveti Mariji

Marijino vnebovzetje je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Mariji je posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah je slovensko Marijino narodno svetišče, so navedli v Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

Najstarejše cerkve so v krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, posvečene Mariji vnebovzeti. V koprski škofiji je denimo takšnih kar 15 župnijskih cerkva.

Mašo na Brezjah bo v ponedeljek vodil nadškof Zore, na Ptujski Gori nadškof Cvikl

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo v nedeljo ob 19. uri, na predvečer praznika, vodil mašo v podružnični cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja v Vogljah v župniji Šenčur, v ponedeljek ob 10. uri pa na Brezjah pred baziliko Marije Pomagaj, ko bo potekala tudi vnovična slovesna izročitev slovenskega naroda Mariji, so zapisali v SŠK.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl bo v nedeljo ob 20. uri vodil slovesno somaševanje v baziliki Marije-Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Po maši bo procesija z lučkami, ki ji bo sledilo nočno bedenje.

Prav tako na Ptujski Gori bo v ponedeljek ob 10. uri vodil slovesno somaševanje in obnovitev izročitve slovenskega naroda Mariji.

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik bo v ponedeljek ob 11. uri vodil mašo v romarski cerkvi na Svetih gorah v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami, ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar pa ob 7. uri v župnijski cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko in ob 10. uri v podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu v župniji Poljane nad Škofjo Loko.

Murskosoboški škof Peter Štumpf bo v nedeljo ob 20. uri vodil slovesno mašo v Gradu v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete, v ponedeljek ob 10. uri pa v Turnišču v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete, kjer bo tudi obnovil izročitev slovenskega naroda Materi Božji. Popoldne ob 18. uri bo daroval mašo v Monoštru.

Celjski škof Maksimilijan Matjaž bo v nedeljo ob 19. uri daroval slovesno mašo v župnijski cerkvi sv. Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, v ponedeljek ob 10. uri pa v baziliki v Petrovčah pri Celju.

Novomeški škof Andrej Saje bo v ponedeljek ob 10. uri vodil slovesno somaševanje na Zaplazu, ob 16. uri pa bo daroval praznično mašo pri Novi Štifti na Dolenjskem.

Koprski škof Jurij Bizjak bo v nedeljo ob 19.30 v strunjanski župnijski cerkvi Matere Božje daroval slovesno mašo, sledila pa bo procesija z lučkami do strunjanskega križa. V ponedeljek ob 10. uri bo vodil slovesno somaševanje v baziliki Kraljice Svetogorske na Sveti Gori pri Gorici.

Verska resnica o Marijinem vnebovzetju razglašena leta 1950

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem, papež Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.

Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K njima sodijo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva.

Katoliška in pravoslavna cerkev imata praznik Marijinega vnebovzetja na isti dan. V Sloveniji je od leta 1992 tudi dela prost dan.

Katoliška cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske. Hkrati je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. Poleg tega nas želi praznovanje Marijinega vnebovzetja po besedah SŠK spomniti na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno.

Poslušalci programa Ars na Radiu Slovenija bodo lahko na praznik po napovedi Radiotelevizije Slovenija prisluhnili premieri radijske igre Marijino oznanjenje francoskega avtorja Paula Claudela. Za radio je besedilo priredila dramaturginja Ana Kržišnik Blažica, igro pa je zrežirala Ana Krauthaker.