Podpisane kolektivne pogodbe za uveljavitev plačne reforme

Golob je današnji dan označil za krono pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. Poudaril je, da je k podpisu pristopilo več sindikatov, kot je kdo pričakoval, in da število prisotnih daje legitimnost podpisu dokumentov. Podpise pod krovno kolektivno pogodbo za javni sektor je sicer prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov.

Kot je navedel predsednik vlade, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo. "Današnji dan je zanje dejansko nekaj zgodovinskega," je dejal premier.

Premier je poudaril, da je bil sporazum dosežen skozi socialni dialog, v katerem so ves čas držali osnovnih pravil spoštljivega dialoga. Po njegovih besedah so dokazali, da je ravno ta pot "edina, ki lahko daje dolgoročno vzdržne rezultate".

"Takega koraka brez spoštovanja obeh strani ne bi mogli nikoli doseči, tudi zaradi tega, ker je toliko različnih interesov. Vendar smo pokazali, da se da. Ni bilo vedno enostavno, ni bilo hitro, ne glede na to, pa je rezultat to, kar smo si vsi skupaj želeli," meni.

Golob se je zahvalil vsem sodelujočim v pogajanjih. "Ne bom rekel, da se vidimo v novih bitkah, ker verjamem, da jih ne bo, se pa vidimo v nadaljevanju dialoga, ker dialog je nekaj, kar se nikoli ne ustavi, nikoli ne zastane, ampak je vedno usmerjen v prihodnost," je dejal.

Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek današnji podpis vidita kot velik dosežek. Izpostavila sta predvsem ureditev nove plačne lestvice, po kateri nihče v javnem sektorju ne bo imel plače določene nižje od minimalne, ter določbo, da se bodo plače javnih uslužbencev vsakoletno usklajevale z inflacijo in da torej to usklajevanje ne bo več prepuščeno vsakokratnemu dogovoru.

Po Štrukljevih besedah je treba sicer verjetno še počakati na odgovor na to, ali so uredili plačni sistem in položaj zaposlenih v javnem sektorju tako, kot je treba. Bi pa morala po njegovem prepričanju plačna reforma zavreti oz. preprečiti odhajanje kadrov iz javnega sektorja, spodbuditi mlade strokovnjake, da bi se vključevali v javni sektor, in krepiti kakovostne javne storitve.

Če reforma ne bo proizvedla teh učinkov, pa se bo treba "čim prej lotiti tudi drugih dodatnih ukrepov, kajti za Slovenijo je kakovostni javni sektor izjemno dragocena primerjalna prednost pred drugimi državami in bi morali storiti vse, da jo ohranimo", je prepričan Štrukelj.

Kot je dejal, so danes, po dveh letih pogajanj, dobre volje in veseli, ni pa bilo vedno tako. "Včasih smo se tudi jezili drug na drugega, bili besni en na drugega, pa vendar vztrajali skupaj do konca, zato je veselje upravičeno," je dodal.

Opravljeno veliko delo v dveh letih pogajanj je izpostavil tudi Počivavšek. "Če sem ob sprejemanju zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju rekel, da gre za hišico iz kart, lahko danes ugotovimo, da smo to hišico uspeli v teh zaključnih pogajanjih utrditi in pripeljati do zaključka. Veliko število sindikatov, ki so danes podpisali dokumente, ki so bili na mizi, daje priznanje našim prizadevanjem v teh pogajanjih," je dejal.

Počivavšek verjame, da je "vzajemno popuščanje obeh strani v tem procesu tudi na nek način odraz solidarnosti", kar bi moralo biti pomembno sporočilo današnjega dogodka. Izpostavil je, da so rešili problematiko uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, kar da se je morda še nedolgo nazaj zdelo nemogoče.

Poudaril pa je, da plače niso edina težava, s katero se srečujejo javni uslužbenci, in da bo potreben napor tudi na drugih področjih za izboljšanje njihovega položaja. Po njegovih besedah jih čaka še veliko dela tudi z ozaveščanjem javnosti in javnih uslužbencev o tem, kaj sistem prinaša, prav tako jih čaka relativno zahtevno obdobje implementacije novega plačnega sistema.

Tako kot Golob sta tudi Štrukelj in Počivavšek poudarila pomen socialnega dialoga in spoštovanja socialnega partnerstva. "Ni dvoma, da je tudi vlada morala narediti pomembno pot do tega, da smo prišli skupaj, in to je seveda dragoceno," je dejal Štrukelj. Po Počivavškovih besedah pa je zahteven pogajalski proces prispeval h krepitvi socialnega dialoga in tudi k zaupanju med sindikalisti in vladnimi pogajalci.