Po vstopu Hrvaške v schengen brez sprememb za ribiče v Piranskem zalivu

Tudi vsi postopki glede kazni potekajo enako kot pred vstopom Hrvaške v schengen, so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Ribolov se po navedbah MKGP izvaja kot doslej, skladno z določili skupne ribiške politike EU ter skladno z arbitražno razsodbo.

Arbitražno sodišče je leta 2017 na morju veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji in določilo tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction. Hrvaška arbitražne razsodbe ne priznava, ker da je bil proces kontaminiran, in vztraja pri sredinski črti v Piranskem zalivu kot morski meji.

Ribiči imajo dovoljenje za izvajanje gospodarskega ribolova za območje svoje države, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Na ministrstvu za zunanje zadeve pa so spomnili, da morsko ribištvo ureja sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), ki sta ga Slovenija in Hrvaška sklenili leta 1997.

Vsi postopki glede kazni po navedbah MKGP potekajo enako kot pred vstopom Hrvaške v schengensko območje 1. januarja letos.

Tudi piranski ribič Zlatko Novogradec je za STA povedal, da se zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje za gospodarski ribolov ni spremenilo nič.

Sam se spornega območja v sredini Piranskega zaliva izogiba, zato ga še nikoli niso kaznovali, je pojasnil. "Vem samo, da se kaznuje levo in desno, tiste ribiče, ki tam vržejo mreže," je dejal.

Dodal je, da v zadnjem času policisti niso izrekali kazni, ampak so popisovali domnevne kršitelje, torej hrvaški policisti slovenske ribiče in obratno. "To se vleče predolgo in v igri je že toliko denarja, da niti en ribič ne more plačati vseh kazni, ki jih je dobil," je dejal. Ob tem je ocenil, da bodo morali pristojni ukrepati, da se bo to končalo.

Do mednarodnih voda so lahko slovenska ribiška plovila nemoteno plula tudi do zdaj in Novogradec ne ve, da bi pri tem kdaj nastale težave.

Na ministrstvu za zunanje zadeve so za STA poudarili, da imajo ribiči težave zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe. Dodali so, da Slovenija Hrvaško stalno poziva, naj arbitražno razsodbo spoštuje. To bi olajšalo življenje in položaj ljudi na obeh straneh meje, tudi ribičev, pravijo na ministrstvu.

Glede kazni za hrvaške ribiče s strani Slovenije je bilo do sedaj pravnomočnih 240 zadev, ki so bile posredovane v izterjavo na sodišče v Celje. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo oziroma ribiška inšpekcija ni bila obveščena, da bi bila doslej katera od izrečenih kazni plačana.

Po podatkih MKGP je hrvaška policija proti slovenskim ribičem doslej uvedla 1693 postopkov, hrvaška ribiška inšpekcija pa 1197.

Glede plačila kazni oziroma glob veljajo določila 21. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma ter uredbe o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem.

Ribiči, ki jim je skladno z uredbo o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem zagotovljeno pravno varstvo pred hrvaškimi pravosodnimi organi, kazni ne plačujejo, zagotovljeno jim je tudi pravno varstvo.

Ribiči imajo sicer navodilo, da morajo prekrškovni nalog čim prej predati odvetniku, ki je pooblaščen za zastopanje pred hrvaškimi pravosodnimi organi, da se jim lahko v rokih, ki so določeni v okviru hrvaške zakonodaje, zagotovi ustrezno pravno varstvo.