Na NIJZ ob vročini svetujejo primerno zaščito, lahko hrano in dovolj tekočine

Med bolj ogroženimi zaradi vročine starejši, otroci, nosečnice, nekateri bolniki in vročini bolj izpostavljeni prebivalci

Kot so opozorili na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), lahko vročina najbolj prizadene starejše, otroke in nosečnice, pa tudi denimo bolnike z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja, kot so osebe s srčno žilnimi obolenji, obolenji dihal, sladkorni bolniki, osebe z obolenji ledvic, z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, in povišano telesno temperaturo. Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil.

Prav tako so med bolj ogroženimi ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov, ljudje, ki so dodatno izpostavljeni onesnaženemu zraku, ki imajo slabše bivalne pogoje in bivajo denimo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo. Vročina lahko bolj prizadene tudi delavce, ki delajo na prostem, prebivalce mest in begunce, so našteli na NIJZ.

Daljše obdobje vročine lahko po njihovih navedbah povzroči različne težave in pregretje telesa. Posledice se kažejo v kožnih izpuščajih, vročinskih krčih, vročinski izčrpanosti, omedlevici oz. kratkotrajni izgubi zavesti in vročinski kapi.

Pomembno zadrževanje na hladnem, lahka hrana in dovolj tekočine

Težave pa preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, tako da denimo zmanjšamo izpostavljenost vročini, pri čemer hladimo prostore in sebe, se umaknemo v senco ali v hladnejše prostore. Prostore hladimo in ohranjamo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa manj. Na NIJZ svetujejo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.

Če vsi ti načini ne zadoščajo, si pomagamo z napravami, ki dodatno porabljajo energijo. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 stopinj Celzija, prostore pa učinkovito hladijo klimatske naprave. Ob vročini zunaj se tako kolikor je le mogoče zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če je doma ali v službi vroče, poiščimo hladen prostor, kot so denimo nakupovalni centri in knjižnice. Če je mogoče, se iz mesta umaknemo v naravo, v senco dreves. "Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine," so pojasnili na NIJZ. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.

Za preprečevanje težav zaradi vročine je treba tudi zmanjšati nastajanje toplote. To storimo tako, da omejimo fizično aktivnost, saj pri fizični aktivnosti v telesu nastaja toplota. Fizično aktivnost na prostem tako priporočajo le v jutranjih in večernih urah. Prav tako pa uživamo lahko hrano, ki naj bo v manjših obrokih.

Telesu pa je zaradi zmanjšanja posledic težav zaradi vročine treba omogočiti tudi odvajanje toplote. To pomeni, da izbiramo lahka in ohlapna oblačila ter uživamo zadostne količine tekočin. S slednjim nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. Kot so pojasnili na NIJZ, je potenje zelo pomembno za ohlajanje telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizičnih aktivnostih, kot so delo, šport in igranje.

Priporočajo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode, pri čemer je primerna temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Na NIJZ pozivajo, naj pijemo tudi, če nismo žejni.

Ob tem so pojasnili, da je potrebna količina tekočin odvisna od presnove, zaužite hrane, toplote in vlage v okolju, telesne aktivnosti, potenja in zdravstvenega stanja. Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno večje, odrasli naj bi na dan zaužil 1,5 litra tekočine, v vročini pa več, približno dva litra na dan, ob telesnem naporu pa še več.

"O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina. Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine," so navedli na NIJZ. Ob tem so opozorili, da se je o količini tekočine, ki jo lahko zaužijemo v vročem vremenu, treba posvetovati z zdravnikom, če nam je ta omejil količino tekočine ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode, torej z diuretiki.

Pri daljših, večjih naporih pa z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.

V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno

Pozvali so tudi k pomoči drugim, ki so bolj ogroženi. "Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim tlakom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč," svetujejo na NIJZ.

Opozarjajo še, da nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja pa osebo umaknemo na hladno, torej v senco ali hladen prostor. V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo. Če je oboleli nezavesten, mu ne dajemo tekočine. Kot so navedli na NIJZ, se z zdravnikom posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo.

Pozabiti ne smemo tudi na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči, torej med 10. in 17. uro, poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo, ki vključuje zaščito pred žarki UVA in UVB s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili, to so obraz, ušesa, in hrbtišča rok.

Pozorni bodimo tudi na varnost hrane, ki jo uživamo. V vročini se namreč hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost okužb in zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo pa dobro operemo.

Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca, upoštevamo nasvete zdravnika in spremljamo napovedi in opozorila prek sredstev javnega obveščanja, še navajajo na NIJZ.

Agencija RS za okolje (Arso) sicer za zdaj še ni izdala opozorila pred vročinskim valom, so pa za ta teden za večji del države napovedane temperature, ki bodo presegle 30 stopinj. Danes bodo najvišje dnevne temperature do 31, še bolj vroče pa bo v sredo in četrtek, ko se bodo temperature povzpele do 34 stopinj. Hkrati pa se bo povečala tudi možnost popoldanskih vročinskih neviht. V petek kaže na osvežitev s krajevnimi padavinami, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa bo predvidoma spet večinoma sončno. Sprva bo malo hladneje, v začetku tedna pa bo spet okoli 30 stopinj, so pojasnili.