Na god sv. Štefana po državi tradicionalni blagoslovi konj
Ob današnjem godu sv. Štefana, zavetnika konj, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, se bo na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2022 prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.
V Šentjerneju na Dolenjskem, kjer prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in domača občina prirejata tradicionalni 164. blagoslov konj, se bodo konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu.
Konjeniška povorka se bo od tam pol ure kasneje odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja - ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana - v Dolenji Stari vasi, kjer se bo ob 10. uri začel omenjeni obred.
Šentjernejski prireditelji so še sporočili, da bo za cesto od tamkajšnjega hipodroma do Osnovne šole Šentjernej med 9.30 in 10.30 veljala popolna zapora motornega prometa. Promet bo oviran tudi pri bencinski črpalki. Usmerjali ga bodo redarji in policisti. Prireditev se bo končala ob 11.30, so še dodali.
Konje na današnji dan običajno blagoslavljajo še v številnih krajih po državi. V Kobilarni Lipica bodo poleg delavnic s poniji in lipicanci ob 12. uri blagoslovili konje ter pripravili predstavo lipiške jahalne šole.
Blagoslovi bodo potekali tudi v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. V Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Dovjem pri Kranjski gori, v Blejski Dobravi, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju in še drugje.
Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.
