Letos so po mnenju raziskovalcev doseženi pomembni premiki v znanosti, vendar ne zadostni

Zakon je že eno leto v veljavi in če so bili sprva ob njegovem sprejetju optimistični, pa so zdaj malce razočarani nad njegovim izvajanjem. "Implementacija je kaotična," je opozoril direktor Instituta Jožef Stefan Boštjan Zalar. Menjava vodstva na Javni agenciji RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) in ministrskih ekip je po njegovem mnenju povzročila, da so šele konec leta izvedeli tisto, kar bi morali vedeti že ob začetku leta. Dodal je, da so problem podzakonski akti, s katerimi se zamuja.

Da se vse dogaja počasi, je opozoril tudi direktor ZRC SAZU Oto Luthar, ki je med drugim izpostavil, da jih muči recenzentski postopek ARRS. Ob tem je spomnil, da so konec oktobra pod zahtevo za celovito strokovno analizo recenzentskega postopka zbrali 600 podpisov raziskovalcev. Dopis so naslovili na ministra za izobraževanje, znanost in šport, s katerim jih po njegovih besedah na delovni ravni čaka še veliko izzivov.

Zakon po mnenju direktorja Kemijskega inštituta Gregorja Anderluha ne naslavlja vseh problemov v znanosti. Kot velika problema je izpostavil sistem plač v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki je neprivlačen za mlade ljudi, in investicije v razvojno raziskovalno infrastrukturo. Po oceni Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije bi za vse raziskovalne inštitute, vključene v koordinacijo, potrebovali okoli 400 milijonov evrov.

Za direktorja ZRS Koper Rada Pišota je nov raziskovalni zakon prinesel veliko dobrega, kot je avtonomija raziskovalnih institucij, a bi morali po njegovih navedbah še kaj postoriti, da bi zaživel v praksi. Ob tem je omenil nagrajevanje, plače in predvsem potrebo po stabilnem financiranju in kompetentnem vodstvu ARRS.

Sogovorniki sicer pozdravljajo napovedano ustanovitev novega ministrstva za visoko šolstvo. Jih pa po Anderluhovih besedah tudi malce skrbi, ali bo pokrivalo vse njihove potrebe. Prav tako si želijo, da ARRS izvede tudi digitalizacijo, kar pričakujejo od novega ministrstva.

V nadaljevanju pogovora so se sogovorniki dotaknili pomena komuniciranja v javnih raziskovalnih zavodih in z javnostjo. Kot so povedali, so na tem področju časi covida-19 in delo na daljavo "prestavili v malce višjo prestavo". Vsakodnevni kontakt prek spletnih orodij je po Zalarjevem mnenju pospešilo sodelovanje med raziskovalci, prijavljenih je bilo tudi več multidisciplinarnih projektov, povezave med različnimi področji, denimo umetno inteligenco in fiziko, so vedno močnejše.

Tudi Pišot se je pridružil Zalarju. "Ta komunikacija nas je pripeljala do nekaterih prednosti, tesnejše sodelovanje med samimi raziskovalci, drugo pa je, kako znanost komunicira z družbo," je dejal. Anderluh je ocenil, da je tudi ta pogovor prispevek h komunikaciji med zunanjo in notranjo javnostjo.

Ob koncu so sogovorniki izpostavili najbolj izstopajoče letošnje dosežke v inštitutih, ki jih vodijo. Luthar je med drugim izpostavil arheološke najdbe v Beli krajini ene mlajših raziskovalk Lucije Grahek, Pišot pridobljene evropske projekte in ustanovitev novega inštituta, Anderluh razvoj novih materialov za izdelavo baterij, Zalar pa nadaljevanje trenda kakovostnih objav v svetovno priznanih znanstvenih revijah.