DZ potrdil nove ukrepe za spopad z energetsko krizo

Z zakonom naj bi Slovenija lažje naslovila morebitne krizne razmere pozimi in v preostanku leta 2023, čeprav na vladni strani ne izključujejo potrebe v dodatnem ukrepanju v prihodnjem letu, tudi ob pripravi na naslednjo zimo, ki naj bi bila prav tako zahtevna.

Zakon je pripravljen na podlagi uredbe, jeseni dogovorjene na ravni EU, ter evropskega kriznega okvirja za državne pomoči, vsebuje pa tudi nekatere nacionalne posebnosti.

Skladno z evropsko uredbo so v času od 1. januarja do konca marca 2023 predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike v času največje obremenitve omrežja za pet odstotkov. Za to bo zadolžen sistemski operater prenosnega elektroomrežja Eles, ki bo ponudbe za zmanjšano porabo v koničnih urah izbiral prek razpisa. Za vzpodbujanje manjše porabe elektrike v koničnih urah je predviden mehanizem kompenzacije omrežnine.

V zakonski predlog so na odboru za infrastrukturo z dopolnili za zagotovitev nemotene energetske oskrbe vnesli tudi določilo, da lahko pristojni minister na podlagi mnenja Elesa določi, da se v obdobju od 1. januarja do 30. aprila za kurilne naprave toplotne moči 50 megavatov ali več ne uporabljajo zahteve iz njihovih okoljevarstvenih dovoljenj glede vrste goriva ter emisij in obratovalnega monitoringa.

Določba je namenjena morebitni aktivaciji proizvodne rezerve s plinskimi bloki, v katerih bi uporabili kurilno olje, če bi Eles presodil, da so razmere kritične in elektroenergetska podjetja ne bi mogle pokriti potreb po elektriki iz siceršnjih virov.

Dodatno bodo spodbujane investicije v obnovljive vire energije, saj je evropski krizni okvir za državne pomoči omejitve teh spodbud močno omilil. Med drugim so predvidene subvencije za naprave za proizvodnjo električne energije ali za shranjevanje električne ali toplotne energije inštalirane moči med 50 kilovati in enim megavatom, za proizvodnjo obnovljivega vodika ter bioplina in biometana iz odpadkov ter skupnostne projekte. Pomoč bo dodeljeval center za podpore.

Vloge bo treba predvidoma podati do konca leta 2023, pri čemer ne bo treba že ob vlogi predložiti tudi gradbenega dovoljenja, nato bo za gradnjo časa 30 mesecev.

Zakon proizvajalcem električne energije, ki so vključeni v podporno shemo za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom, daje tudi možnost, da namesto obratovalne podpore kot podporo izberejo zagotovljen odkup, s čimer bi se izognili volatilnosti trga.

Zakon bo vladi omogočil tudi, da v primeru zaostrenih razmer na energetskih trgih vsem ali posameznim distributerjem daljinske toplote naloži obveznost, da za največ šest mesecev oblikujejo tarifne postavke tako, da ne bo presežena določna tarifna postavka za posamezno tarifno skupino ali skupino odjemalcev. Gre tako za podlago za regulacijo cen daljinskega ogrevanja.

Zakon daje tudi podlago za subvencioniranje nakupa lesnih peletov, in sicer za fizične osebe, ki imajo vgrajeno kurilno napravo na pelete za ogrevanje gospodinjstva. Te bodo lahko prejele 100 evrov na tono peletov, skupno za največ pet ton. Pogoj je, da so pelete kupili med 1. septembrom in 31. decembrom letos.

To obdobje so do konca leta z dopolnilom razširili na današnji seji, niso pa poslanci podprli predloga SDS, da bi lahko subvencije veljale za nakupe do 31. januarja 2023. Prav tako niso podprli predloga te stranke za podobno subvencioniranje za kurilno olje, katerega cena je sicer že regulirana.

Del sredstev za ukrepe pomoči ob energetski draginji naj bi država zagotovila s pobiranjem presežnih prihodkov, in sicer bodo prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na veleprodajnem trgu v Sloveniji, ki bodo v obdobju od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023 presegali 180 evrov na MWh, pripadli državnemu proračunu.

Med izjemami bo proizvodnja iz zemeljskega plina ter iz naprav, ki so sicer deležne podpore države, ne pa tudi proizvodnja elektrike iz lignita (tega kopljejo v Velenju), kot je bilo sprva predvideno. Bo pa pri tej meja postavljena pri 230 evrih na megavatno uro.

Zakon med drugim daje še podlago, da bo vlada določila odškodnino dobaviteljem elektrike, plina ali toplote, ki morajo končnim odjemalcem te energente od 1. septembra dobavljati po reguliranih cenah, regulacija pa bo veljala do konca 2023. Podrobneje bodo to vsebino določale ustrezne uredbe, ki so že v pripravi.

Obenem pa zakon določa, da dobavitelji elektrike ali plina končnim odjemalcem, katerim je v obdobju od začetka leta 2021 do konca leta 2023 prenehalo članstvo v bilančni shemi ali ki so prenehali z dobavo, pa ostali člani bilančne sheme, pet let po prenehanju veljavnosti zakona ne morejo postati člani bilančne sheme oz. registrirati novih pogodb o dobavi.