Beovićeva: Glede položaja zdravnikov v Sloveniji nisem preveč optimistična

Beovićeva se je v uvodnem nagovoru skupščine Zdravniške zbornice Slovenije dotaknila dviga plač zdravnikom, ki ga prinaša nedavno sklenjen dogovor vlade z vsemi sindikati javnega sektorja. Po njeni oceni s tem "ne gre niti za popolno sledenje inflaciji niti ne bi mogli reči, da kakorkoli vpliva na položaj zdravnikov".

Tudi sicer ni preveč optimistična glede položaja zdravništva v Sloveniji. Dodatno jo je v to prepričal nedavni javni poziv Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo, ki za reševanje težav v primarnem zdravstvu predlaga dvig kvoruma za opredeljevanje pri družinskih zdravnikih za pet do deset odstotkov. "Premišljujemo, da bi podpisnike povabili na pogovor in jim osebno razložili v čem so težave," je dejala. Kot pozitivno pa je ocenila, da so se s skupnim stališčem odzvale institucije, ki zastopajo družinske zdravnike.

Pomanjkanje zdravnikov je sicer težava povsod po svetu, med razlogi za to pa je predsednica zbornice izpostavila starajočo populacijo, večji obseg dela in legitimno željo mladih zdravnikov, da ne bi delali več kot 40 ur. "Marsikje finančne stimulacije ne zadoščajo več. Gre sicer predvsem za okolja, kjer so povprečne plače bistveno večje kot v Sloveniji. To so izzivi, o katerih bo treba začeti razmišljati malo drugače od tega, da se obkladamo z raznimi živalskimi pridevniki," je dejala.

Opozorila je, da težave s kadri niso samo na področju družinske medicine, so pa najbolj izpostavljene. "Pomanjkanje je očitno marsikje. Na specializacijah, ki so bile včasih zelo zanimive in smo imeli obširne izbirne postopke za kandidate, sedaj ostajajo prazna mesta," je izpostavila. Gre predvsem za področja, kot so hematologija, nefrologija, infektologija, kjer je delo intenzivno in intelektualno naporno, hkrati pa ne ponujajo veliko priložnosti za dodatno delo.

Poudarila je, da zahteve po boljših pogojih niso samo sindikalne, ampak "moramo kot država ohraniti zdravnike tam, kjer jih najbolj potrebujemo". Zdravnikova izbira za specializacijo mora po njenih besedah temeljiti na interesih in sposobnostih ter ne v velikih razlikah v plačah, zaradi česar sposobnosti marsikoga ostajajo neizkoriščene.

Na področju dela zbornice pa je Beovićeva izpostavila povečano sodelovanje pravne službe pri sprejemanju zakonodaje. Kot je opozorila, so zakoni, sprejeti v zadnjem času, predvsem interventni, a posegajo v več različnih področij. "Treba je budno paziti na vsak stavek. V teh zakonih je bilo takih stavkov, ki lahko na dolgi rok posežejo v naše delo in življenje, precej. Prav je, da smo na to zelo pozorni," je dejala.

Sicer pa je skupščina danes naredila prvi korak pri spremembah za volitve predsednika zbornice. Poslanci so v prvem branju sprememb statuta namreč prikimali ukinitvi kvoruma, po katerem je za veljavnost volitev morala glasovati najmanj polovica vseh članov skupščine. Prenizka volilna udeležba je v preteklosti že večkrat povzročala težave oz. podaljševala postopke volitev vodstva zdravniške zbornice.

Skupščina je danes tudi začela razpravo o nekrivdni odškodnini. Kot je pojasnila Beovićeva, je ministrstvo za zdravje namreč pred kratkim dokončalo projekt strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki jo je financirala EU, in v kateri je predlagana sprememba zakona, s katero bi tudi v Sloveniji oblikovali in uvedli institut nekrivdne odškodnine ob neugodnem izidu zdravljenja zaradi zdravniške napake. Take zakonske rešitve z namenom povečevanja varnosti zdravnikov so namreč že uveljavljene v več evropskih državah.

Kot je dodala, se stroka, ki se ukvarja z napakami v zdravstvu, strinja, da so tudi zdravniki zmotljivi in da je napake treba vedno obravnavati z namenom, da se jih v prihodnje prepreči.

Naslednja seja skupščine, na kateri bodo nadaljevali danes začeto razpravo o zdravniški napaki in institutu nekrivdne odškodnine, bo predvidoma februarja.