Renaja Tomažič: Ponižnost in napuh
Pesmi, ki odpirajo srce in dušo. Besede, ki pobožajo, verzi, ki nežno privzdignejo duha, misli, ki prinašajo toplino. Pesmi Renaje Tomažič niso zgolj rime na papirju, temveč svetilniki nežnosti, ljubezni in notranje moči. Vsaka vrstica je polna svetlobe, vsak verz nosi sporočilo, ki zdravi, spodbuja in mehča še tako trdovratne dvome.
V svetu, kjer pogosto zmanjka časa za tišino in stik s samim seboj, njene pesmi ponujajo zavetje – kotiček miru, kjer se človek lahko znova poveže s sabo in svetom. So opomnik, da lepota ni le v videnem, temveč v tistem, kar začutimo. Ljubezen, upanje, modrost in preprosta resnica življenja se v njenih besedah prepletajo v melodijo, ki ne potrebuje glasbe. Ko berete te verze, jih ne berite zgolj z očmi. Dovolite jim, da se naselijo v srce.
Ponižnost in napuh 💝
Nad nikomur se ti ni treba povzdvigovati,
nad nikomur ti ni treba svoje moči dokazovati.
Ne rabiš se niti pred kom spuščati,
nauči se vsem odpuščati 😇🙏
Ponižnost je lepa čednost,
nežno si daj to v vednost.
Ponižnost ne pomeni nemoč,
ponižnost ne pomeni, da prosiš za pomoč.
Pomeni le, da sprejemaš vse tako kot je,
a kljub vsemu se zavedaš, da ravno polnost nosi tvoje ime 💝
Ponižnost pomeni modrost,
trening zate, ko ti nekdo vrže kost 😉
Napuh pa kaže notranjo praznino,
tvoje temne dele in sivino.
Ta del ozavesti in ga spremeni v rumeno,
v dobroto, ljubezen, vero neomejeno 🥰💝
Če ne moreš nič dobrega narediti, tudi škodovati ni treba,
tega se je v svoji notranjosti samo zavedati treba.
Ne hodi po svetu kot prazen krof, brez vsebine,
napolni se v sebi z ogromno miline 🥰🥰🥰
Renaja 💝🖋
