Zaščita pred soncem ključna za preprečevanje škodljivih učinkov na zdravje

Škodljivi učinki prekomerne izpostavljenosti sonci na zdravje ljudi se odražajo na koži, očeh in imunskem sistemu. Sončnemu ultravijoličnemu sevanju (UV) nismo izpostavljeni le na plaži, temveč tudi pri vsakodnevnih opravilih in aktivnostih na prostem. Prekomerna izpostavljenost UV sončnim žarkom lahko privede tudi do akutnih in kroničnih bolezni, kot je kožni rak, so opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Število novih primerov te bolezni, ki je ena najhujših posledic izpostavljanja UV sevanju, v zadnjih desetletjih tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu še vedno narašča.

Na NIJZ zato svetujejo omejevanje izpostavljanja soncu med 10. in 17. uro saj je takrat moč ultravijoličnih žarkov največja. Priporočljivo je, da ta čas preživimo v senci, aktivnosti na prostem pa opravimo pred 10. oziroma po 17. uri. "Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco," priporoča NIJZ.

Ključna je tudi izbira primernih oblačil in pokrivala. Kadar umik v senco ni mogoč, je najbolj učinkovito, da si nadenemo gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami v živih ali temnejših oblačilih, saj nudijo boljšo zaščito. Dobro zaščito pa omogočajo tudi pokrivala z dolgim ščitnikom ali širokokrajni klobuki.

Zaščititi je treba tudi oči, zato je priporočljiva nošnja sončnih očal ustrezne kakovosti in oblike. Sončna očala naj imajo čim večji okvir, oči pa naj ščitijo tudi s strani. Otroci do 10. leta starosti naj sončnih očal, z izjemo zahtevnejših svetlobnih pogojev v gorah ali na plaži, ne uporabljajo, saj imajo sončna očala pri otrocih lahko negativen vpliv na razvijajočo se vidno funkcijo.

Kot dodatna zaščita pred soncem je priporočljiva uporaba sončnih krem in gelov. Vendar ti služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zaščitno kremo, ki naj ima sončni zaščitni faktor 30 ali več, je treba nanesti vsaj pol ure, preden se izpostavimo soncu. Pomembna je zadostna količina, ki jo nanesemo na hladno in suho kožo, med nanosi pa naj mineta približno dve uri.

Priporočajo tudi preventivno mesečno samopregledovanje kože, sluznic in nohtov. Ob vsakem pojavu znamenj ali nenavadnih kožnih pojavov, ki se razlikujejo od ostalih, jih pokažimo zdravniku.

Na NIJZ opozarjajo, da smo lahko UV sevanju izpostavljeni tudi pri uporabi solarijev, ki imajo enako škodljive učinke na zdravje kot sončno UV sevanje. Zato je uporaba solarija odsvetovana.

Kljub mnogim škodljivim posledicam prekomernega izpostavljanja soncu, Svetovna zdravstvena organizacija med priporočili navaja, da so majhne količine UV sevanja koristne za zdravje in igrajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D. Za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že od pet do 15 minut izpostavljenosti soncu, a bližje kot smo ekvatorju, krajši čas zadošča.