Sloviti Messner dopolnil 80 let

Njegovo življenje je polno presežkov, osupljivi podvigi pa številni. Messner je bil prvi človek na svetu, ki se je povzpel na vseh 14 osemtisočakov. Ta podvig mu je uspel med letoma 1970 in 1986 brez uporabe dodatnega kisika, kar je dolgo veljalo za nekaj nemogočega.

Ti podvigi vključujejo gore, kot so Everest, K2 in Makalu. Skupaj s partnerjem Petrom Habelerjem se je leta 1978 zapisal v zgodovino, ko je postal prvi, ki se je povzpel na Everest brez uporabe dodatnega kisika. Leta 1980 je dosegel še en prelomen dosežek, ko je postal prvi Zemljan, ki je dosegel vrh Everesta sam in brez uporabe kisika.

S tem pristopom k plezanju brez uporabe dodatnega kisika, znanega kot "alpski slog", je povzročil revolucijo v športu in navdihnil prihodnje generacije plezalcev.

Značilnosti Messnerjevega sloga plezanja so hitri vzponi, pogosto z minimalno opremo, ko se plezalec zanaša na naravno zaščito namesto na pritrjene vrvi in lestve. Njegove tehnike so vplivale na novo dobo alpinizma in spodbujale bolj trajnosten in okolju prijazen pristop k plezanju.

Zelo ga je zaznamovala smrt mlajšega brata Güntherja Messnerja, ki je izgubil življenje med njunim zgodovinskim vzponom na goro Nanga Parbat leta 1970.

Po uspešnem vzponu na Everest brez kisika leta 1978 sta imela Messner in njegov partner Habeler spor o tem, kdo je prvi dosegel vrh. Ta polemika je povzročila razkol med plezalcema in minila so leta, da sta se pobotala.

Messner je glasni kritik komercialnih odprav na Everest in druge vrhove. Izrazil je zaskrbljenost glede varnostnih standardov in možnosti, da bi neizkušeni plezalci poskušali nevarne vzpone s pomočjo vodnikov in dodatnega kisika. To stališče ga je včasih spravilo v spor s komercialno plezalno industrijo.

Skozi plezalne dosežke se je spoprijateljil tudi s slovenskimi alpinisti. Ti odnosi so imeli ključno vlogo pri oblikovanju zgodovine alpinizma in so privedli do nekaterih opaznih dosežkov. Messnerjevo prijateljstvo s slovenskimi plezalci je vplivalo na razvoj "slovenskega alpskega sloga" v alpinizmu.

Nekoč je izjavil, da se nima za Italijana, čeprav ima italijanski potni list, ne za Nemca ali Avstrijca. Je najprej Južni Tirolec, Evropejec, alpski staroselec Ladinec po materi. Dejal je tudi, da je klasični alpinizem praktično mrtev. "Obstaja zgolj nekaj velikih izjem. Alpinizem postaja cenen šport. Postaja vse varnejši in s tem vse bolj navadna turistična panoga."

Bil je tudi klasični pustolovec. V Himalaji je iskal bajeslovnega Jetija, potoval je po Afriki, šel je v Južno Ameriko, prečkal Grenlandijo, Antarktiko, puščavi Gobi in Takla Maklan. S starostjo se je malo umiril.

Otroštvo in mladost je preživel v Villnössu. Trenutno prebiva v vasi Sulden, ki se nahaja v italijanski pokrajini Zgornje Podadižje oziroma Južna Tirolska. Tam med drugim pase in redi nepalsko govedo jak. V poletnih mesecih s svojo tretjo ženo Diane živi v gradu Juval, kjer je sedež enega od njegovih šestih muzejev, ki jih je odprl v zadnjih letih v različnih regijah italijanskih Alp. Muzeji se osredotočajo na kulturo, zgodovino in okolje gorskih regij.