Občina v hrvaški Istri od države zahteva več deset bagrov za rušenje črnih gradenj

V Ližnjanu naj bi jih bilo več kot tisoč, v hrvaški Istri pa skupno okoli 50.000. Med njihovimi lastniki so tudi Slovenci.

Občina je dopis poslala ministrstvu za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje, ministrstvu za kmetijstvo ter ministrstvu za gospodarstvo in trajnostni razvoj pa tudi resornim parlamentarnim odborom in državnemu inšpektoratu.

"Pošljite v Ližnjan več deset bagrov, ker bodo imeli delo vso zimo," piše v dopisu, ki je objavljen tudi na spletni strani občine. Predstavniki občine so ob tem opozorili, da je nezakonito zgrajenih objektov na območju Ližnjana več kot tisoč, doslej pa jih bilo porušenih le nekaj.

V dopisu so spomnili, da je občina Ližnjan sproti prijavljala vsako črno gradnjo in posredovala vso dokumentacijo državnemu inšpektoratu.

"Nezakonita gradnja je pereč problem na hrvaški obali, na območju naše občine pa ta problem narašča že leta," so opozorili v dopisu. Dodali so, da je rušenje nezakonitih objektov in uvajanje reda prvi korak pri reševanju tega problema. Drugi korak so po njihovi oceni drakonske kazni za lastnike črnih gradenj, tretji pa dolgoročno reševanje s prenosom oblasti na lokalno in regionalno raven.

Istrska županija na problem črne gradnje že dlje časa opozarja tudi na spletni strani, namenjeni ustavitvi črnih gradenj. V tej pobudi sodeluje že več kot 20 mest in občin iz hrvaške Istre, na spletni strani pa je bilo do danes evidentiranih 818 črnih gradenj, ki so označene tudi na zemljevidu.

V hrvaški Istri je po nekaterih ocenah 50.000 nezakonitih gradenj. Največ prijav za nezakonito gradnjo v istrski županiji se nanaša na obalno območje občin Marčana, Ližnjan, Medulin ter mest Pulj, Vodnjan, Rovinj, Umag in Poreč.

Med lastniki črnih gradenj so tako Hrvati kot tujci, med njimi Slovenci, Nemci, Avstrijci, Italijani. Koliko črnih gradenj pripada Slovencem, ni znano, ker državni inšpektorat ne vodi evidence glede na narodnost.