Na Koroškem snujejo arheološki park

Turške sile, šlo naj bi za okoli 8000 mož, so se 29. septembra 1473 zbrale pri Pliberku in se od tam napotile proti Mežiški dolini. Možje so se utaborili in prenočili pri cerkvi sv. Marije na Jezeru pri Prevaljah.

Dan kasneje so pot nadaljevali proti Slovenj Gradcu, kjer so se ponovno utaborili. Tam se jim je po robu postavil takratni slovenjgraški oskrbnik Gilg Schulthauzinger s sto možmi, vendar je bil premagan, je okoliščine prvega turškega vpada na Koroško za STA opisala muzejska svetnica iz Koroškega pokrajinskega muzeja Saša Djura Jelenko.

Letošnjo okroglo obletnico omenjenega prvega turškega vpada na Koroško je regijski muzej skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije že septembra lani obeležili z mednarodnim arheološkim simpozijem z naslovom Z ognjem in mečem. S simpozijem so želeli opozoriti na snovno in nesnovno dediščino, ki se je kot posledica osmanskih osvajanj ohranila na ozemlju nekdanjih notranjeavstrijskih dežel. K temu jih je vodilo tudi večletno raziskovanje Turških šanc pri Kotljah.

Simpoziju je sledila izdaja zbornika z referati, ob vseh omenjenih strokovnih aktivnostih pa si v muzeju želijo, da bi koroške občine s tem dobile zalet tudi pri udejstvovanju, vključevanju in promociji te dediščine ter da bi to spodbudilo nadaljnje raziskave protiturških taborov pri nas.

"Sploh Turške šance so izziv za prihodnost in priložnost, da tam uredimo arheološki park," so ob tem sporočili iz muzeja.

Vsebinska zasnova za park je že pripravljena, je za STA pojasnila arheologinja Saša Djura Jelenko. Park, ki bi bil na območju v bližini Prežihove bajte, bi zajemal postavitev informativnih tabel, izdelavo replike lesenega stolpa oziroma stražarnice v naravni velikosti na izbrani turški šanci, možna je tudi ureditev virtualnega stolpa. Pri fizični postavitvi bi poskrbeli tudi za ureditev notranjosti stražarnice in s tem možnost ogleda za šolske in druge skupine.

V okviru parka bi po načrtih skrbeli tudi za čiščenje šanc, ki jih zaraščata gozd in podrast, prav tako bi uredili pohodne poti z oznakami in povezavami z drugimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi v bližnji okolici.

Kot je pojasnila arheologinja, so vsebinsko zasnovo za park oblikovali na podlagi projekta, ki ga je že izvedla Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Ta je v študijskem letu 2019/20 uspešno kandidirala na razpisu za sredstva evropskega socialnega sklada in pridobila študentski inovativni projekt za družbeno korist (projekt ŠIPK) z naslovom Arheološki park Turške šance z akronimom Šance za zanamce.

Projekt je povezal enajst študentov gradbeništva, arhitekture, gospodarskega inženirstva in arheologije, ki so raziskovali pod vodstvom treh pedagoških mentorjev in dveh strokovnih sodelavk iz lokalnega okolja. Kot zunanja partnerja sta bila v projekt vključena Občina Ravne na Koroškem in Koroški pokrajinski muzej.

"V projektu smo raziskali zgodovinske vire o Turških šancah v Podgori pri Kotljah in ugotovili najverjetnejši izgled stražnih stolpov in palisad, ki so bile konec 15. stoletja postavljene za namen obrambe pred Turki. Območje smo posneli z dronom in geodetskimi metodami," je med drugim navedla arheologinja.

V okviru projekta so na izbrani šanci izvedli tudi arheološki testni izkop, izdelali so tudi digitalni 3D model območja Turških šanc, digitalni 3D model stražnega stolpa in maketo stražnega stolpa in terena s 3D tiskalnikom.

V Koroškem pokrajinskem muzeju bodo 550. obletnico prvih turških vpadov v regiji obeležili 29. septembra letos, ko bo organiziran tudi pohod po Turških šancah.