Vesna z zahtevo za obnovo postopka v projektu prenove drevoreda v Pivoli
Stranka Vesna je vložila zahtevo za obnovo postopka v projektu prenove drevoreda na območju Pivole v občini Hoče-Slivnica. Kot so povedali danes na območju načrtovane prenove, želijo s tem opozoriti na podobne neželene prakse in hkrati pozvati k strokovni izmenjavi mnenj, preden pride do nepopravljivih posledic.
Na podlagi novih dejstev in dokazov, ki so jih preverili, v stranki zatrjujejo, da so hoški občini pozitiven sklep za izvedbo tega projekta izdali na podlagi več neresničnih podatkov v investicijskem programu.
Kot zatrjujejo, se ključne ugotovljene nepravilnosti projekta nanašajo na več napak pri finančni konstrukciji, ki posledično pomeni prekomerno in neupravičeno financiranje iz evropskih sredstev.
Projektu očitajo tudi nejasno projektno zasnovo, saj prihaja do različnih in nasprotujočih si informacij o obsegu poseka. Ključna neskladnost pa je, dodajajo, da je prijavitelj v projekcijah prikazal samo javne koristi, ne pa tudi stroškov okoljske škode, ki bo nastala s posekom.
Predstavnica civilne iniciative, ki se bori za obstoj pivolskega drevoreda, Martina Belšak, je povedala, da je okoli tisoč metrov dolg lipov drevored v Pivoli zavarovan kot kulturni spomenik oblikovne narave ter naravna vrednota.
V sklopu projekta izgradnje tematske poti ob drevoredu ga namerava hoška občina v celoti podreti, za projekt, s katerim naj bi izboljšala turistično ponudbo, pa bo celo prejela evropski denar za zelene in trajnostne projekte v turizmu, kar je po njenem popoln nesmisel.
Belšak meni, da posek celotnega drevoreda ni potreben, saj lahko drevesa ustrezno negujejo, tematsko ali kolesarsko pot pa lahko zgradijo tudi ob drevoredu, kjer je zanjo dovolj prostora. Pri tem se civilna iniciativa sklicuje tudi na mnenje arboristke.
Občino in mariborsko fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede je zato pozvala, da s svojimi viri in strokovnim znanjem kot lastnici poskrbita za cesto in drevored ter ju redno vzdržujeta, kakor jima je to zakonsko tudi naloženo.
V Vesni ob tem opozarjajo, da ne gre samo za reševanje tega drevoreda, saj da je trend sekanja dreves v urbanih okoljih prisoten marsikje. To kaže na veliko pomanjkanje razumevanja funkcij dreves in zanikanje pomena kompetentnega načrtovanja in vzdrževanja dreves v urbanem okolju in v krajini pri odločevalcih, menijo.
Takšen način obravnave dreves v urbanem okolju in krajini po besedah sopredsednice Vesne Urše Zgojznik kaže na alarmantno stanje in je v velikem nasprotju z mednarodnimi priporočili za varstvo, načrtovanje in upravljanje urbanih dreves in zelenih površin v naseljih.
Od vlade ter ministrstva za naravne vire in prostor zato zahteva, da takoj povabi strokovnjake s tega področja in predstavnike zainteresirane javnosti ter začne pripravo zavezujočih smernic.
"Sedanje stanje povzroča oblikovanje desetine lokalnih iniciativ, ki se vsaka v svojem okolju bori z mlini na veter, namesto da bi vlada prevzela odgovornost in na sistemski ravni sprejela zavezujoče smernice," je še dodala Zgojznik.
Kot je marca povedal hoški župan Marko Soršak, naj bi okoli 700.000 evrov vreden projekt, za katerega polovico denarja pričakujejo iz evropskih sredstev za okrevanje in odpornost, zagnali še letos. Z drevoredom se je strokovno ukvarjala arboristka Tanja Grmovšek, ki je ocenila, da podrtje vseh dreves ni nujno potrebno. Tudi sama je sicer opozorila na propadanje večjega števila dreves, za odstranitev pa je predlagala 56 dreves.
