Varna hiša Gorenjske ob 20-letnici pripravila strokovni posvet

Posvet sta pripravila Center za socialno delo Gorenjska ter Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske, ki letos praznuje 20-letnico delovanja.

Kot je na novinarski konferenci pred začetkom posveta povedala vodja v programih društva Varna hiša Gorenjske (VHG) Špela Zgonc, so si izbrali za geslo Imaš izbiro - le en klic lahko spremeni življenje na boljše. Aktivnosti v okviru mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami in v družini, ki bodo dale poudarek na ničelni toleranci do nasilja, bodo potekale do 10. decembra.

Na tokratnem posvetu se osredotočajo zlasti na vprašanje, zakaj žrtve nasilja ne zmorejo oditi iz odnosa in ga prekiniti ter zakaj se vračajo k storilcu. Zgonc je pojasnila, da so razlogi za to zelo individualni. Če ženska odide, mora zapustiti vse. Nekatere morajo otroke prepisati v drug vrtec ali šolo, pustiti službo in si poiskati novo. Razlog, da vztrajajo v odnosu, je lahko tudi strah ali ekonomska odvisnost od povzročitelja nasilja.

Koordinatorica za obravnavo nasilja na Centru za socialno delo (CSD) Gorenjska Martina Cuznar je povedala, da je slovenska zakonodaja na tem področju zelo napredna in lahko pomaga žrtvam nasilja, če le sprejmejo pomoč. Zakon omogoča, da žrtev s pomočjo brezplačnega odvetnika uveljavlja na sodišču ukrep izselitve iz skupnega bivališča in prepoved približevanja.

Na Gorenjskem je bilo letos do konca oktobra izrečenih 23 ukrepov prepovedi približevanja ali izselitve. CSD Gorenjska je v tem času obravnaval 327 primerov nasilja v družini, od tega 103 nove. Večinoma gre za nasilje nad odraslimi. Srečujejo se tudi s primeri nasilja odraslih otrok do svojih staršev, v zadnjem času pa je zaskrbljujoče to, da so povzročitelji nasilja nad starši tudi mladoletni otroci.

Kot je poudarila Cuznar, le medinstitucionalno sodelovanje obrodi sadove, pri čemer je posebej pohvalila delo društva VHG. To je ob letošnjem jubileju izdalo knjižico 20 zgodb za 20 let, v kateri so zbrane izkušnje žensk, ki so se umaknile v varno hišo ali materinski dom.

Svojo zgodbo je danes predstavila ena od nekdanjih uporabnic, ki je v materinski dom z dvema otrokoma vstopila februarja 2019. Izpostavila je podporo in pomoč, ki jo je prejela v CSD in v domu. "Po nasilju rabiš ogromno časa, da se zaceliš in da vidiš, da ni vse tako črno, kot ti partner pač predstavi," je pojasnila. Sama je bila v materinskem domu devet mesecev, od leta 2020 pa društvu VHG pomaga kot prostovoljka, zlasti kot medkulturna mediatorka, večinoma za gospe iz albanske skupnosti.

Predsednica društva VHG Staša Sitar je ob jubileju dejala, da niso pričakovali, da bo društvo po vsem tem času še vedno obstajalo, saj so se nadejali, da bodo uspešni pri preprečevanju nasilja. Žal pa ugotavljajo, da je nasilje tudi danes še kako prisotno. Prvo varno hišo so vzpostavili leta 2003, leta 2009 so odprli dodatno enoto, leta 2010 materinski dom, leta 2015 pa še svetovalnico za informiranje in svetovanje žrtvam nasilja.

Od prvega desetletja delovanja se je število uporabnikov podvojilo. V 20 letih je bilo v varni hiši 528 žensk in 530 otrok. Najmlajša uporabnica je bila stara 18, najstarejša pa 84 let. Povprečni čas bivanja v hiši je bil 4,3 meseca. V materinskem domu so v 12 letih imeli 100 žensk in 132 otrok. Uporabnice so bile v povprečju v program vključene 5,4 meseca. Veliko žensk si je uspelo urediti življenje, nekaj pa je takih, ki so se vrnile k storilcu.