V ZD Ljubljana v procesu zaposlovanja 14 tujih zdravnikov

V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana je trenutno zaposlenih 90 družinskih zdravnikov. Ker pa nekateri izmed njih delajo tudi na drugih deloviščih, denimo v metadonskih ambulantah, diabetičnih ambulantah, pa tudi v zaporih, nekateri izmed njih pa so zaposleni za krajši delovni čas, od 100 programov družinske medicine izvajajo 73 programov, je v izjavi za medije pojasnila direktorica Antonija Poplas Susič.

Ob nekaterih odhodih so letos skupaj zaposlili 51 zdravnikov, med njimi šest družinskih zdravnikov pa tudi več sobnih zdravnikov in specializantov, s katerimi pokrivajo neoddane programe družinske medicine.

Manko družinskih zdravnikov rešujejo tudi z ambulantami za paciente brez izbranega osebnega zdravnika - trenutno v vseh enotah ZD Ljubljana skupaj deluje 6,2 polne ambulante za neopredeljene. Ker si tako pacienti kot zdravniki želijo kontinuitete, torej vsakokratno obravnavo istega zdravnika oziroma bolnika, česar tovrstne ambulante ne nudijo, si Poplas Susič na tem področju želi sprememb.

Na področju pediatrije in ginekologije težav trenutno nimajo, se pa to utegne spremeniti. Skoraj polovica pediatrov je namreč starejših od 50 let.

Da bi pritegnili bodoče zdravnike, so skupaj z Mestno občino Ljubljana razpisali štipendije, a za področje družinske medicine ni bilo interesa, za področje pediatrije pa je interesa veliko. Ob tem pa opažajo trend, da se številni specializanti po opravljeni specializaciji pediatrije raje zaposlijo na pediatrični kliniki kot pa v primarnem zdravstvu.

Potrebovali bi tudi od 10 do 15 medicinskih sester. Pridobivanje medicinskih sester sicer po besedah Poplas Susič ni problematično, vendar nekatere odidejo še pred iztekom poskusnega dela, pri tem pa navajajo preveliko število telefonskih klicev in težavno komunikacija s pacienti. "Niso si predstavljale, da je delo v ambulanti družinskega zdravnika tako zelo administrativno," je dejala.

V ZD Ljubljana po besedah direktorice veliko delajo tudi na področju informatike. "Formira se mlada ekipa strokovnjakov, ki vidijo svojo možnost razviti znanje, graditi sistem, ki ga gradimo na primarni ravni," je povedala in poudarila, da veliko vlagajo v izobraževanje informatikov.

Zato je nekoliko skeptična do predloga zakona o digitalizaciji zdravstva, po katerem bi se informatiki zdravstvenih zavodov združili v novem podjetju, saj si svojo ekipo želijo obdržati.

Na vprašanje, kaj pričakuje od novega ministra oziroma ministrice za zdravje, pa je Poplas Susič odgovorila, da krepitev primarnega zdravstva. "Kajti čakalne vrste se ne urejajo z administrativnimi ukrepi, ampak z ureditvijo dela ter z integriranim in celostnim pristopom do pacientov na primarni ravni," je še poudarila.