V Ljubljani županska kampanja odprla vprašanja o kakovosti bivanja v glavnem mestu

Javnomnenjske ankete mu napovedujejo vnovično zmago, bolj tesna pa bo, kot kaže, tekma za sedeže v mestnem svetu. V kampanji so kandidati razpravljali predvsem o pomanjkanju osebnih zdravnikov, prometu, stanovanjski problematiki in sežigalnici.

V tekmo za župana prestolnice se je letos podalo devet kandidatov, kar je eden manj kot pred štirimi leti. Vnovičnega mandata na čelu največje občine si želi aktualni župan Zoran Jaković, ki kandidira s podpisi volivcev, nasproti pa mu bodo stali izzivalci Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Nataša Sukič (Levica), Jasmin Feratović (Piratska stranka), Tina Bregant (SLS, Naša dežela), Jasminka Dedić (Vesna - zelena stranka), Mojca Sojar (NSi), Igor Horvat (SDS) in Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije in Konkretno), ki se je v tekmo neuspešno podal že pred štirimi leti.

Prioriteta vseh stanovanjska, zdravstvena in prometna politika

Vsi kandidati so v kampanji napovedali, da se bodo v Ljubljani, če bodo izvoljeni, zavzemali za gradnjo neprofitnih stanovanj, ureditve področja zdravstva in pomanjkanja osebnih zdravnikov ter posodobitve in nadgradnje javnega potniškega prometa.

Kandidaturo je prvi napovedal Janković, ki je med kampanjo pred novinarje stopil vsak teden, na rednih torkovih županskih novinarskih konferencah. Poudarjal je dokončanje začetih projektov kot so gradnja kanalizacije, mestnih stanovanj in plinsko-parne enote.

Edina doslej objavljena javnomnenjska raziskava agencije Ninamedie za Dnevnik kaže, da Jankovića, ki kandidira s podpisi volivcev, podpira 58,1 odstotka vprašanih, kar pomeni, da bi lahko zmagal že v prvem krogu. V kampanji je poudarjal, da si želi tudi večino v mestnem svetu. A sodeč po anketi bi njegovo listo podprlo 24,6 odstotka opredeljenih anketirancev, medtem ko se listi Gibanja Svoboda obeta 21,4 odstotka glasov. V tem primeru bi bil Janković po volitvah prisiljen v sodelovanje z drugimi listami.

Na drugem mestu po tej anketi je poslanka in kandidatka Levice Nataša Sukič, anketa pa je pokazala, da je med njima 50 odstotnih točk razlike. V svojem volilnem programu je izpostavila, da se bo zavzemala za manj kapitalistično usmerjeno mesto in pravice delavcev. Ohranjala bi zelene površine, širila kolesarske poti in zagotovila okolje za stanovanjske zadruge. Pomanjkanje zdravnikov bi preprečila z dodatnim štipendiranjem in okrepljeno pro bono ambulanto.

Med manj aktivnimi v kampanji pred lokalnimi volitvami, vsaj ko gre za medijsko izpostavljenost, je bil kandidat SDS Igor Horvat, ki se več soočenj ni udeležil. Vodja svetniške skupine SDS v ljubljanskem mestnem svetu bi se sicer lotil energetske oskrbe in gradnje neprofitnih stanovanj. Obljubil je omejitev cene vozovnice za javni potniški promet in posodobitev linij mestnih avtobusov.

Kandidat stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc se je kampanje lotil s številnimi predvolilnimi panoji po Ljubljani in obljubo, da bo v vse večnadstropne hiše in bloke v Ljubljani postavil dvigala. Neznanci so sicer več kot tretjino njegovih plakatov uničili, je Primc zapisal na Twitterju, a dodal, da to ni uničilo njihove volje. Obljubil je tudi, da bodo vsi imeli osebnega zdravnika ter da bo vsaka mama ob rojstvu novorojenca prejela 1000 evrov.

Da Ljubljana potrebuje regionalno bolnišnico, je v kampanji ponavljala Kandidatka SLS in Naše dežele Tina Bregant. Zdravnica je zagovarjala tudi čistejši zrak, čisto vodo in lokalno pridelano hrano. Kampanjo je zaradi poškodbe za nekaj časa preselila na družabna omrežja, kjer je v video posnetkih izpostavljala predvsem zdravstvene teme. Poudarjala je tudi reorganizacijo mestnega prometa in uvedbo tramvaja ter krožnih prog mestnega avtobusa.

Kandidatka NSi Mojca Sojar se je v kampanjo podala s sloganom Verjamem v Ljubljano, na pot po Ljubljani pa z motorjem. Nagovore občanom je objavljala tudi na družabnih omrežjih. Zavzemala se je za reševanje pomanjkanja osebnih zdravnikov in varnost ter urejenost mesta. Lotila bi se energetske oskrbe Ljubljane, gradnje manjkajoče kanalizacije in ureditve kritičnih točk v prometu, je obljubila.

Upokojenec in kandidat strank Zeleni Slovenije in Konkretno Tomaž Ogrin je v kampanji nasprotoval izgradnji kanalizacije C0 čez območje pitne vode za Ljubljano ter garaže pod tržnico, ki bi ju ustavil. Na področju prometa bi uredil več rumenih pasov ter povečal frekvenco mestnih avtobusov na pet minut. Poudarjal je, da v mestnem svetu ena lista ne sme imeti večine, saj to omogoča enoumje.

Za zeleno in zdravo Ljubljano kandidira Jasminka Dedić. Kandidatka Vesne - zelene stranke je v kampanji poudarjala, da zeleni mislijo dolgoročno, zato so oblikovali program do leta 2030. Ta vključuje tudi gradnjo neprofitnih stanovanj z okolju prijaznimi materiali, kot je les. V zdravstveni sistem bi ponovno vključila upokojene zdravnike ter uporabljala digitalne in pametne rešitve. Lotila bi se izboljšanja kakovosti zraka, razogličenja cestnega prometa in intenzivne ozelenitve mesta.

Kandidat Piratske stranke Jasmin Feratović je med svojimi prioritetami poudarjal naslavljanje stanovanjske problematike, ureditev javnega prometa in širitev kolesarske infrastrukture. Meni, da bi morali luksuzne gradnje izriniti na rob mesta in zgraditi nove študentske domove. Na soočenih je zagovarjal omejitev masovnega turizma in zvišanje turistične takse, s katero bi gradil nova neprofitna stanovanja. Zavzemal bi se tudi za boljše duševno zdravje prebivalcev in dostop do psihoterapevtov.

Vprašanje sežigalnice razdelilo kandidate

Kandidati so na številnih soočenjih izrazili tudi svoja mnenja o sežigalnici, ki je v načrtu. Janković je poudarjal, da bo ta veliko čistejša, kot je toplarna na premog. Sežigalnico podpirajo tudi Horvat, Sojarjeva in Bregantova, ki se strinjajo, da mora mesto za svoje smeti poskrbeti samo. Nasprotujejo ji Dedićeva, Feratović, Ogrin, Primc in Sukičeva, ki menijo, da bi predstavljala grožnjo zdravju prebivalcev.

Volivci bodo župana ter člane mestnega sveta in svetov četrtnih skupnosti volili to nedeljo. Če bo eden od kandidatov za župana dobil več kot 50 odstotkov, bo zmagal v prvem krogu, v nasprotnem primeru se bosta dva z največjim deležem glasov uvrstila v drugi krog, ki bo 4. decembra.