Na Žalah po mnenju vodstva in župana ni primernega prostora za pokop žrtev povojnih pobojev

Na ljubljanski občini in pokopališču Žale vztrajajo, da je omenjeno pokopališče namenjeno občanom Ljubljane in na njem ni prostora za pokop žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico, kar predlaga komisija vlade za prikrita grobišča.

Na Žalah po mnenju vodstva in župana ni primernega prostora za pokop žrtev povojnih pobojev

Predlagajo, da bi prostor za žrtve našli na breznu najbližjem pokopališču ali v Spominskem parku Teharje.

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je namreč nedavno ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov pozvala vlado, da čim prej sprejme pobudo za določitev groba posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da se to uresniči.

Ljubljanski župan Zoran Janković in direktor družbe Žale Robert Martinčič sta prepričana, da dolgoletno vztrajanje komisije na pokopu, ki ga ni moč izvršiti, kaže na politično ozadje zahteve, ki s pieteto nima nobene zveze.

"Ocenjujemo, da je najboljša rešitev, da se posmrtni ostanki iz brezna pod Macesnovo gorico kar najhitreje pokopljejo ali na breznu najbližjem pokopališču ali pa na v ta namen zgrajenem Spominskem parku Teharje," sta zapisala za STA. Vse žrtve povojnih pobojev imajo pravico do dostojnega pokopa, ni pa po predpisih edina možnost njihov pokop na pokopališču Žale, še posebej, ker tam ni primernega prostora, menijo na občini.

Ob tem sta spomnila, da je preteklih letih komisija, tudi preko pristojnega ministrstva, na Mestno občino Ljubljana (Mol) že podala več pobud oz. vlog za pokop posmrtnih ostankov, najprej leta 2017 za žrtve, pretežno slovenske narodnosti, iz več množičnih grobišč po Sloveniji. Ko ji je bilo pojasnjeno, da na pokopališču Žale ni prostora, je leta 2017 podala novo vlogo za žrtve slovenske in romske narodnosti iz več množičnih grobišč blizu Ljubljane. Po ponovnem pojasnilu, da tam ni prostora, je 2018 dala pobudo za pokop 65 žrtev romske narodnosti iz Iške in Mačkovca, ki naj bi jih pokopali v dveh skupinskih grobovih. Tudi v tem primeru je komisija po njunih navedbah dobila enak odgovor.

"Pokopališče Žale je res največje slovensko pokopališče, vendar je, tako kot vsako drugo pokopališče v Sloveniji, namenjeno za potrebe lokalne skupnosti oz. občanov ljubljanske mestne občine, in ne za vseslovenske in državne protokolarne potrebe," sta poudarila in izpostavila, da bi zaradi tega lahko šlo v tem primeru za protiustavno poseganje države v izvirno pristojnost občine. Pri tem država občino postavlja v neenakopraven položaj, saj posredno zahteva, da mora iz svojih virov financirati potrebe občanov drugih 211 slovenskih občin, kar je po njunem prepričanju nesprejemljivo.

Mol je namreč v preteklih letih vložila veliko sredstev v širitve pokopališč v Ljubljani za potrebe pokopov svojih občanov, zato glede na že izvedene širitve in izkazane potrebe tako na Mestni občini kot v družbi Žale ocenjujejo, da na Žalah ni primernega praznega prostora za omejene pokope oziroma prekope pokojnikov iz drugih krajev, saj počasi zmanjkuje prostora za občane. Sicer v primeru žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico ne gre zgolj za manjši grob, pač pa za večje vojno grobišče, sta navedla.

Pri tem opozarjata na novelo zakona o vojnih grobiščih, ki določa, da se na območju Spominskega parka Teharje, ki so ga odprli oktobra 2004, postavi osrednja kostnica, kjer se na spoštljiv način poskrbi za posmrtne ostanke teh oseb.

Zato se jima postavlja vprašanje, zakaj komisija teh žrtev ne pokoplje v skladu z zakonom v Spominskem parku Teharje, ki je posvečen žrtvam vojne in povojnih pobojev ter celo razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Ne nazadnje je njegova izgradnja zahtevala velika finančna sredstva, sedaj pa iz njim neznanih razlogov ne služi svojemu namenu, sta še dodala.

Z ministrstva za obrambo, kjer deluje uprava za vojaško dediščino, so za STA sporočili, da bo ekshumacija posmrtnih ostankov žrtev zaključena konec leta, zato odločitev o kraju in času pokopa posmrtnih ostankov še ni sprejeta.

Spletni portal Dobrenavade.si  ustvarja pozitivno družbo ter širi in promovira dobre navade med prebivalstvom.

 

UREDNIŠTVO:
urednistvo@adriainfo.si

OGLAŠEVANJE:
oglasi@adriainfo.si

Publish the Menu module to "offcanvas" position. Here you can publish other modules as well.
Learn More.