Na Koroškem še naprej veliko vprašanj glede mulja

Med drugim jih v Dravogradu bega, da je prvotno analizirani mulj s preseženimi vrednostmi težkih kovin zdaj opredeljen kot nenevaren odpadek. V Kocerodu so medtem pripravljeni sprejeti nekaj količin nenevarnega odpadka na odlagališče Zmes.

Župan Občine Dravograd Anton Preksavec je danes za STA dejal, da sam kot laik težko razume, da je bil mulj, ki ga je naplavilo v občino Dravograd, po prvih analizah kontaminiran s presežnimi vrednostmi težkih kovin, sedaj po nekem drugem merilu, ki določa odpadke, pa prepoznan kot nenevaren odpadek, ki naj bi se odlagal na odlagališču Zmes v občini Prevalje.

Hkrati je izpostavil mulj kot t. i. inertni odpadek, ki naj bi bil, kot je dejal, še manj kontaminiran kot prej omenjeni nenevarni odpadek in se ob mešanju z gramozom lahko uporablja pri gradnji cest in podobnih projektih. Tega naj bi po danes omenjenih načrtih države začasno deponirali v Otiškem Vrhu v dravograjski občini.

"S tem se ne morem strinjati, ker sta Otiški Vrh in Šentjanž že sedaj degradirano okolje. Tam je skoncentrirana vsa industrija občine, tam je tudi asfaltna baza, ki je povzročila veliko hrupa med okoliškimi prebivalci in zaradi katere še obstaja tudi civilna iniciativa," je spomnil. Zato predlaga, da se ta inertni odpadek hrani v vsaki občini, kjer ga je naplavilo, in naj ga vsaka občina vgradi v projekte, ki jih izvaja, ne pa da ga vozijo v Otiški Vrh, tam mešajo z gramozom in ga potem vozijo nazaj.

"Za nas je pomembno, da mulj čim prej in s čim manj prašenja odpeljejo tja, kamor so si zastavili," pa je za STA poudaril župan Občine Prevalje Matic Tasič. Izpostavil je, da v tej občini ni odlagališča nevarnih odpadkov. Glede odlaganja mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, na odlagališče Zmes v prevaljski občini, pa je ocenil, da bo treba za mnenje vprašati tudi občane Prevalj.

Z odlagališčem Zmes upravlja koroški center za ravnanje z odpadki Kocerod. Direktor centra Ivan Plevnik je danes za STA pojasnil, da so prvi pogovori o odlaganju nenevarnega odpadka že stekli, da pa so čisto na začetku pogovorov. Na odlagališče Zmes lahko po njegovih besedah postopno sprejmejo nekaj mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, a o količinah še ne more govoriti.

Medtem pa županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak še ni želela komentirati možnosti, ki jo je danes na novinarski konferenci v Ljubljani omenila generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, da bi na območje odlagališča podjetja Tab Mežica v Žerjavu odlagali mulj, ki je opredeljen kot nevaren odpadek.

"Počakali bomo na sestanek z ministrstvom, podjetjem Tab in krajevno skupnostjo Žerjav, da se skupno pogovorimo o tem," je za STA dejala županja. Posebej je poudarila, da želi pridobiti tudi mnenje krajevne skupnosti Žerjav, ker je že sicer to območje degradirano, prav tako ne ve, ali odlagališče v Žerjavu "to sploh prenese".

Da je treba glede tega vprašanja najti širši konsenz vseh deležnikov, menijo tudi v Tabu. Kot so potrdili v sporočilu za javnost, jih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kontaktiralo v zvezi z možnostjo, da bi na njihovi lokaciji odložili nevarne odpadke. Ker gre za okrog 25.000 kubičnih metrov nevarnega materiala, te možnosti nimajo, saj nimajo takšnih zmogljivosti, so pojasnili. Bodo pa proučili možnosti razširitve odlagališča, koliko materiala bi lahko sprejeli in odgovore stroke, ali je ta odpadek tam sploh možno odložiti.

Kot je Tanja Bolte povedala na novinarski konferenci, je med muljem, ki ga je v Mežiški dolini vse do Dravograda naplavila ujma v začetku avgusta, po zdajšnjih ocenah približno 25.000 kubičnih metrov takšnega, ki po rezultatih najnovejše analize sodi med nevarne odpadke. Med inertne odpadke sodi približno 60.000 kubičnih metrov mulja. Kolikšne približno so količine nenevarnega mulja, še ni znano.

Občine so naplavljeni mulj ob čiščenjih po ujmi deponirale na začasne lokacije znotraj občin, zdaj pa si želijo, da se ga čim prej odpelje na za to predvidene lokacije.