Istrski in kraški župani podprli največji projekt vodooskrbe v zgodovini Slovenije
Na današnji 3. seji Programskega sveta za izvedbo projekta Oskrba s pitno vodo na območju slovenske Istre in kraškega zaledja so župani in županji občin sprejeli osnutek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa, največjega projekta na področju vodooskrbe v zgodovini Slovenije in največjega skupnega infrastrukturnega projekta primorskih občin.
Občine Piran, Izola, Ankaran, Postojna, Pivka, Miren - Kostanjevica, Komen, Sežana, Hrpelje - Kozina, Divača, Ilirska Bistrica in Mestna občina Koper so s tem naredile prvi korak k zagotovitvi robustnega skupnega sistema oskrbe s pitno vodo, ki bo temeljil na povezavi štirih regionalnih vodovodov, s katerimi upravljajo Rižanski vodovod Koper, Kovod Postojna, Kraški vodovod Sežana in Komunala Ilirska Bistrica. Na ta način bo oskrba s pitno vodo v celotni regiji zadostna, varna in odporna na izredne vremenske dogodke in na morebitno začasno izločitev katerega izmed štirih vodnih virov iz povezanega sistema.
Strošek celotnega projekta je ocenjen na skoraj 117 milijonov evrov, pri čemer bo za naložbo v povezavo vodovodov predvidoma treba odšteti 41,9 milijona evrov, dodatnih 75,1 milijona pa bo namenjenih hidravličnim izboljšavam oziroma preprečevanju vodnih izgub.
Največji delež sredstev za izvedbo projekta Vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa si nameravajo primorske občine zagotoviti s koriščenjem nepovratnih sredstev v programu kohezijske politike za obdobje 2021–2027, same pa bodo v prihodnjih šestih letih v svojih proračunih skupaj zagotovile nekaj manj kot 30 milijonov evrov.
»Ne gre le še za enega v nizu dokumentov o naši vodi, ki so v preteklosti običajno obtičali nekje v predalih,« je ob sprejetju osnutka DIIP poudaril župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. »Projekt temelji na sodelovanju primorskih občin, ki smo trdno odločene, da ga izpeljemo. DIIP bodo naši občinski sveti obravnavali in verjamem tudi potrdili že pred koncem leta. Načrtujemo, da bomo prva gradbena dela lahko začeli že leta 2026 in celoten projekt sklenili v letu 2029,« je napovedal Bržan.
