Dvema občinama negativni mnenji računskega sodišča, osem jih je poslovalo delno učinkovito

Pri petih je ugotovilo, da so z namenskimi prejemki poslovale le delno učinkovito, enako velja za tri mestne občine pri porabi sredstev za svetovanja, Cerknemu in Slovenskim Konjicam pa je izreklo negativno mnenje za leto 2020.

V primeru občin Cerkno in Slovenske Konjice so revizorji ugotovili pomembnejše nepravilnosti na področju priprave proračuna in zaključnega računa ter izvrševanja proračuna, prodaji nepremičnega premoženja in oddaji prostorov, javnih naročil pri investicijskih odhodkih, tekočih transferjev nepridobitnim organizacijam in ustanovam, zadolževanja ter še nekaterih področjih poslovanja.

Računsko sodišče je od obeh občin zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem morata izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, hkrati pa jima podalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.

V primeru občin Izola, Kranjska Gora, Šentjur, Slovenska Bistrica in Šoštanj je revizija preverjala smotrnost poslovanja občin pri opredelitvi in porabi namenskih prejemkov v njihovih proračunih v letu 2018 in ugotovilo, da je bilo to le delno učinkovito.

Kot so pojasnili v revizijah, občine niso v celoti vzpostavile pogojev, s katerimi bi lahko učinkovito načrtovale, pobirale in porabljale namenske prejemke, saj niso razpolagale z vsemi potrebnimi dokumenti in podatki o potencialnih vrstah namenskih prejemkov. Občine zato teh v proračunih niso načrtovale tako, da bi bilo jasno in v celoti izkazano, za katere vrste namenskih prejemkov je šlo, v kakšni višini ter za kakšne namene.

Prav tako niso v celoti zagotovile pravočasnega in popolnega pobiranja namenskih prejemkov, niti niso transparentno izkazale, da so bile vsi dejansko porabljeni namensko, o realiziranih vrstah in višini ter njihovi porabi pa niso celovito poročale. Revizorji so zato občinam podali priporočila za izboljšanje poslovanja.

V mestnih občinah Maribor, Celje in Kranj pa so se računski sodniki lotili preverjanja smotrnosti poslovanja pri porabi denarja za svetovalne storitve med leti 2016 in 2018 ter prav tako ugotovili, da je bilo njihovo ravnanje na tem področju le delno učinkovito.

Kot je razvidno iz objavljenih revizij, mestne občine v tem obdobju niso imele vzpostavljenega postopka ugotavljanja dejanskih potreb po svetovalnih storitvah, v večini pregledanih pogodb in naročilnic pa niso izkazale vsaj delne potrebe po svetovanjih.

Sredstva so sicer bila načrtovana v proračunih, vendar pa je bila v večini primerov obrazložitev preveč splošna, ocena načrtovanih sredstev pa ni temeljila na predhodno pripravljenih izhodiščih in izračunih.

Postopek oddaje svetovalne storitve je bil le v manjšem delu delno ustrezen, nekatere storitve pa niso bile oddane po ustreznem postopku. Pomanjkljivo je bilo tudi poročanje o porabi sredstev za svetovalne storitve v zaključnem računu proračuna za posamezno leto, občine pa niso vsaj splošno poročale o izvajanju omenjenih pogodb in naročilnic v posameznem letu. Računsko sodišče je zato tudi trem mestnim občinam podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.