Slovenija tudi letos s pestrim programom na knjižnem sejmu v Frankfurtu
Po letu 2023, ko je bila Slovenija častna gostja na sejmu v Frankfurtu in se je v petih dneh odvilo preko 250 dogodkov s slovensko prisotnostjo na več kot 20 lokacijah, se bo Slovenija tudi letos predstavila s pestrim programom, osredinjenim na razprave o pomenu branja ter na najnovejše prevode v nemščino.
Letos je častna gostja na sejmu Italija. Kot so sporočili iz Javne agencije RS za knjigo (Jak), bodo v italijanskem paviljonu, kjer bo razstava knjig italijanskih avtorjev in avtoric ter knjig o Italiji, ki so izšle pri tujih založbah v zadnjih dveh letih, razstavljeni tudi slovenski prevodi italijanskih del.
Na slovenski nacionalni stojnici bo imelo delovne postaje več slovenskih založnikov, ki se ukvarjajo s prodajo avtorskih pravic, ter pred kratkim ustanovljena slovenska literarna agencija - Ljubljana Literary Agency. Na stojnici bodo razstavljene najnovejše knjige, za katere založniki ocenjujejo, da so primerne za prodajo v tujino.
Prav tako bodo predstavljeni najnovejši prevodi slovenskih avtorjev v tuje jezike. Stojnica bo obenem prostor, kjer bodo dosegljivi promocijski materiali ter informacije o slovenski knjižni krajini, podporah Jaka in drugih možnostih sodelovanja. Nekatere slovenske založbe bodo imele na sejmu tudi svoje stojnice v neposredni bližini slovenske nacionalne stojnice.
Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki je bil deležen velike pozornosti v okviru gostovanja Slovenije na sejmu, bo, kot so zapisali na Jaku, še precej časa tematika, o kateri bo govora. Za 16. oktober je napovedan dogodek Ljubljanski manifest, kritično mišljenje in evropska politična kriza z Luisom Gonzalezom iz Španije, Kristennom Einarsonom iz Norveške in Miho Kovačem ter moderatorko Alenko Kepic Mohar na Mednarodnem odru. Kovač pa bo sodeloval tudi na dogodku Promocija branja - primerjava italijanskih in evropskih strategij, ki bo 16. oktobra na italijanski stojnici.
Na Mednarodnem odru bo 17. oktobra potekala okrogla miza Evropske bralne raziskave 2023 in 2024. V Evropi je bilo v zadnjih dveh letih izvedenih več študij z enotnimi vprašalniki o bralnih navadah. Na pogovoru s Christophom Bläsijem iz Nemčije, Alenko Kepic Mohar, Brunom Giancarlijem iz Italije, Angusom Phillipsem iz Velike Britanije in Kovačem bodo razgrnjeni rezultati študij.
Na pogovoru z naslovom UI in pisanje bodo predstavljeni založniški, pravni in avtorski pogledi, sodelovali bodo Alma Čaušević, Dan Podjed in Kovač iz Slovenije, Rüdiger Wischenbart iz Avstrije in Elisabeth Ann West iz ZDA.
Na okrogli mizi z naslovom Naj živi Evropa!, ki bo 16. oktobra in bo posvečena zmagovalnim avtorjem in njihovim zgodbam ter 15. obletnici nagrade Evropske unije za književnost, pa bo sodelovala Tina Vrščaj. Avtorico je posebna komisija Jaka predlagala za nagrado Evropske unije za književnost za leto 2024. Med 13 kandidati je komisija izbrala nagrajenca Theisa Orntofta z Danske, Vrščaj pa je bila med petimi avtorji, ki so dobili posebno omembo.
V Arheološkem muzeju Frankfurt bo 18. oktobra dogodek z naslovom Levitan - antiheroj. Roman Vitomila Zupana. Skrivnosti Zupana, ki ga bo nemška javnost po Menuetu za kitaro spoznala še po romanu Levitan, bosta razkrivala njegov založnik Sebastian Guggolz (Guggolz Verlag) in prevajalec obeh romanov Erwin Köstler. Sledil bo večer slovenske poezije, na katerem bodo sodelovali Tone Škrjanec, Maja Vidmar in Lukas Debeljak, ki bodo predstavljali svoje nove prevode v nemščino.
Predstavitev leposlovja se bo na sejmu nadaljevala še 19. oktobra, ko bo na Mednarodnem odru pogovor z naslovom Na podeželju - Vinko Möderndorfer in Reinhard Kaiser-Mühlecker, so še sporočili iz Jaka.
