"God Only Knows" v 45 minutah: pesem, ki je presegla čas in žanre
Brian Wilson, osrednji ustvarjalni duh legendarne skupine The Beach Boys, je leta 1966 v samo 45 minutah napisal pesem, ki danes velja za eno najvplivnejših skladb popularne glasbe – God Only Knows. Skupaj s tekstopiscem Tonyjem Asherjem sta ustvarila glasbeno mojstrovino, ki je prestopila meje žanra in generacij ter se uvrstila med ključne točke v zgodovini popa.
"Prišlo je od Boga skozi mene," je dejal Wilson, ko je v knjigi Anthems We Love opisoval ustvarjalni trenutek, ki ga je vodil pri pisanju. V starosti 24 let je skupaj s preostalim albumom Pet Sounds oblikoval zvok, ki je močno vplival na razvoj sodobne glasbe. Namesto tem o avtomobilih in deskanju je Wilson tokrat izrazil intimna, duhovna čustva.
Snemanje je zaznamovala ključna odločitev: glavni vokal je namesto Briana odpela njegov mlajši brat Carl Wilson. Brian je želel, da pesem zveni nežno, z glasom, ki izraža čustveno pristnost. Pri instrumentaciji so sodelovali studijski glasbeniki iz Los Angelesa, Carl pa je bil edini član skupine, ki je dejansko igral – kitaro.
Posebna zgodba spremlja tudi ikonični uvod s francoskim rogom, ki ga je brez not izvedel Alan Robinson. Po posluhu je ponovil melodijo, ki mu jo je zapel Wilson, in jo obogatil s tehnikami iz filmske glasbe.
Ob izidu je pesem v ZDA naletela na odpor zaradi besede "Bog" v naslovu, zato je bila izdana kot B-stran skladbe Wouldn't It Be Nice in dosegla le 39. mesto na lestvici. V Veliki Britaniji je bila uspešnejša in je zasedla drugo mesto, tik za Yellow Submarine skupine The Beatles.
Paul McCartney je pesem označil za "največjo, kar jih je bilo kdaj napisanih", Pete Townshend pa jo je opisal kot "popolno". Barry Gibb je priznal, da je po poslušanju pomislil, da sam z glasbo morda izgublja čas.
Kljub številnim priredbam – med drugim tudi Eltona Johna, Taylor Swift in Davida Bowieja – sta se na ameriških lestvicah uvrstili le različici skupine The Vogues (1970) in pevke Marilyn Scott (1978). Vendar je pesem dosegla nesmrtno mesto v popkulturi: slišimo jo v filmih Love Actually, Boogie Nights, v seriji Big Love in v posebni različici BBC Music iz leta 2014, kjer so sodelovali Stevie Wonder, Elton John, Sam Smith, Brian May in drugi.
Navdih za melodijo je Wilson črpal iz filmske glasbe Moje pesmi, moje sanje in klasičnih skladb Čajkovskega, kar se še danes sliši v harmonični kompleksnosti in čustveni globini pesmi, ki ostaja brezčasna.
